Nekdanji papež Benedikt XVI. meni, da je bilo njegovo razmišljanje o spolnih zlorabah v Katoliški cerkvi napačno razumljeno, obenem pa znova poudarja, da je v katoliški teologiji in zahodni družbi nasploh vse preveč očitna odsotnost besede »Bog«.

V kratkem prispevku za najnovejšo izdajo mesečnika Herder Korrespondenz Benedikt XVI. kritično ugotavlja, da je bil njegov aprilski zapis o škandalu spolnih zlorab v Cerkvi povsem napačno sprejet in dodaja, kako številni odzivi na njegove izjave potrjujejo njegovo stališče, da sta osrednja problema brezbožnost in oddaljenost od vere. Poznejše razprave so mu pokazale »resnost položaja, v katerem beseda 'Bog' celo v teologiji zelo pogosto stoji ob strani«.

Upokojeni papež je aprila letos v reviji za duhovnike Klerusblatt objavil prispevek, v katerem je poudaril, da je osrednji vzrok za tolikšno razsežnost krize spolnih zlorab »odsotnost Boga«. Benedikt XVI. je dodal: »Tudi mi kristjani in duhovniki raje ne govorimo o Bogu, ker se to govorjenje ne zdi življenjsko.« Družba, v kateri je Bog odsoten, pa je »družba, ki izgubi svoje merilo«.

Poznejša razprava v javnosti, Cerkvi in med teologi pa se je osredinila predvsem na izjave nekdanjega papeža o vlogi revolucije leta 1968, o kateri piše v istem prispevku. Benedikt XVI. je ob tem pojasnil, kako je »k fiziognomiji revolucije 1968« spadalo, da so tedaj tudi pedofilijo diagnosticirali kot dovoljeno in primerno. V istem času je prišlo do sesutja družbenih vrednot in tudi »sesutja katoliške moralne teologije«, to sesutje pa je napravilo Cerkev »nemočno pred dogajanji v družbi«. Tudi v raznih bogoslovnih semeniščih so se »oblikovali homoseksualni klubi, ki so delovali bolj ali manj javno in so razločno spremenili ozračje v semeniščih«.

Kritiki Benediktu XVI. očitajo, da je sodobnost opisal le z vidika sesutja vrednot, v zapisu pa ne omenja nobenih prednosti tega obdobja. Istospolna usmerjenost sama po sebi ni vzrok za spolne zlorabe mladoletnih. Poleg tega so se zlorabe dogajale v celotni cerkveni zgodovini in tudi v družbah, ki se jih revolucija iz leta 1968 ni dotaknila. Tudi o sesutju katoliške moralne teologije naj ne bi mogli govoriti. Merila pa se seveda morajo prilagoditi spremembam.

Vir: Kathpress / kath.net
Foto: Vatican Media