Papež Benedikt XVI. bo letošnji poletni oddih med drugim namenil pisanju tretjega dela svoje knjige Jezus iz Nazareta, posvečenemu Jezusovemu otroštvu, je v teh dneh novinarjem pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi. Kot poroča Radio Vatikan, je sveti oče ob različnih priložnostih v času svojega papeževanja pogosto spregovoril o evangeljskih dogodkih, ki opisujejo Jezusa kot otroka oziroma govorijo, kako nas sveta družina iz Nazareta uči molitve.

Jezus se je rodil pred več kot dva tisoč leti v votlini v majhnem kraju Betlehem. Rojstvo tega Otroka je spremenilo zgodovino sveta. Benedikt XVI. vernike vabi, naj se večkrat zaustavijo pred tem prizorom iz Betlehema. Pastirji, ki so bili prve priče dogodka, so videli Otroka, pa tudi Marijo in Jožefa. Bog, pravi papež, se je želel razodeti tako, da se je rodil v človeški družini. Zato je ta postala »ikona Boga«. Povezanost družine in Svete Trojice v luči medosebne ljubezni je ena izmed priljubljenih tem svetega očeta. 28. decembra lansko leto je med sredino katehezo dejal: »Jožef je v polnosti izvršil svojo očetovsko vlogo. Nedvomno je skupaj z Marijo Jezusa naučil moliti. On ga je peljal s seboj na sobotne obrede v shodnico, ob velikih praznikih izraelskega ljudstva pa tudi v Jeruzalem. Jožef je v skladu s hebrejsko tradicijo verjetno vodil tudi vsakdanjo domačo molitev, zjutraj, zvečer in pred obedi. V tem ritmu nazareških dni, preživetih med domom in Jožefovo delavnico, se je Jezus tako naučil izmenično moliti in delati ter darovati Bogu tudi napor, s katerim se zasluži kruh, potreben za družino.«

Benedikt XVI. družine spodbuja, naj bodo kot sveta družina iz Nazareta »domača Cerkev«, naj se naučijo skupaj moliti. Toda poleg družinske molitve je za kristjane pomembna tudi molitev s skupnostjo. Lukov evangelij pripoveduje, da so Jezusovi starši vsako leto poromali v Jeruzalem. Dobro znan je odlomek, ki pripoveduje, kako je dvanajstletni Jezus brez vednosti staršev ostal sam v templju. Ko sta ga po treh dneh našla tam, Jezus s svojimi besedami nakaže, kdo je njegov pravi Oče. Lahko se vprašamo, je 27. decembra 2009 v nagovoru pred molitvijo angelovega češčenja vernike spodbudil sveti oče, od koga se je Jezus naučil ljubezni do »stvari« svojega Očeta: »Gotovo je kot sin notranje poznal svojega Očeta, Boga, z Njim je imel nepretrgani globok osebni odnos. Toda znotraj dejanske kulture se je tudi molitve, ljubezni do svetišča in izraelskih institucij nedvomno naučil od svojih staršev. Potemtakem lahko potrdimo, da je bila Jezusova odločitev ostati v templju predvsem sad njegovega intimnega odnosa z Očetom, vendar pa hkrati tudi sad vzgoje, ki je je bil deležen z Marijine in Jožefove strani.«

Od takrat dalje je bilo življenje svete družine verjetno še bolj napolnjeno z molitvijo, je prepričan Benedikt XVI.: »Kajti ta globok čut za odnos z Bogom Očetom se iz srca Jezusa kot dečka in kasneje mladostnika nikoli več ni prenehal razlivati in odsevati tudi v srcih Marije in Jožefa.« (28. december 2011) Tako pomen vzgoje za molitev kot osebni odnos z Očetom sta torej bistvena. Sveti oče pa nas navsezadnje opozarja še na Marijin pogled. Njene oči Jezusa motrijo »z materinsko nežnostjo«. Marijina zmožnost, da živi v Božjem pogledu, pa je takorekoč »nalezljiva«. In prvi, ki se je »okužil«, je Jožef. Lahko si predstavljamo, pravi papež, kako sta on in Marija »leta Jezusovega otroštva in odraščanja preživela v uživanju njegove navzočnosti v družini«.