Papež Benedikt XVI. je včeraj dopoldan prispel v škotsko prestolnico Edinburgh, kjer je začel svoje 17. mednarodno apostolsko potovanje v Združeno kraljestvo, ki je obenem njegov prvi državniški obisk na Otoku. Kot poročajo pri vatikanskem radiu, je svetega očeta na letališču sprejel edinburški vojvoda princ Filip, kar je bil izraz velike pozornosti najvišjih državnih oblasti do Benedikta XVI. Z letališča se je papež, čigar štiridnevni obisk Združenega kraljestva bo osredotočen na temo Srce govori srcu, odpravil v edinburško kraljevo palačo Holyroodhouse, kjer ga je z vojaškimi častmi sprejela britanska kraljica Elizabeta II. s soprogom princem Filipom. Sprejema v kraljevi palači se je udeležilo kakih štiristo političnih, civilnih in cerkvenih predstavnikov ter pripadnikov anglikanske Cerkve. Med navzočimi sta bila tudi anglikanski primas Rowan Williams in namestnik britanskega premiera Nick Clegg.

Britanski kraljici Elizabeti II. se je sveti oče najprej zahvalil za ljubeznivo povabilo, naj uradno obišče Združeno kraljestvo, in za njene tople pozdravne besede v imenu britanskega naroda. Med zahvalo njenemu Veličanstvu je pozdravil tudi vse prebivalce Združenega kraljestva.

Papež je v svojem govoru izpostavil globoke krščanske korenine Združenega kraljestva ter spomnil na mnoge osebnosti, ki so v britanski družbi pustile neizbrisen pečat ravno zato, ker so se navdihovale v krščanski veri. Prav tako je poudaril pomen ohranjanja krščanskega temelja in tradicionalnih vrednot ter britanski narod povabil, naj ne zatemni lastnih krščanskih korenin. Dejal je, da ime palače Holyroodhouse spominja na Sveti Križ in kaže na globoke krščanske korenine, ki so še vedno prisotne v britanski družbi. Vladarji Anglije in Škotske so bili namreč od vsega začetka kristjani, med njimi sta tudi izjemna svetnika, sveti Edvard Spoznavalec in sveta Marjeta Škotska, mnogi med njimi pa so zavestno izvajali svoje vladarske dolžnosti v luči evangelija ter tako oblikovali narod v dobrem na globlji ravni, je pojasnil Benedikt XVI. Tako je krščansko sporočilo postalo sestavni del jezika, misli in kulture ljudstva na teh otokih že več kot tisoč let.

Papež Benedikt XVI. je v nadaljevanju tudi spomnil na nasprotovanje Velike Britanije nacističnemu režimu in na držo slednjega do krščanskih duhovnikov in redovnikov, ki so svoje nasprotovanje režimu plačali z življenjem. Pri tem je sveti oče opozoril na ekstremni ateizem 20. stoletja ter poudaril, da ne smemo nikoli pozabiti, kako izključitev Boga, religije in vrlin iz javnega življenja vodi v okrnjen pogled na človeka in družbo. Izpostavil je tudi ključno vlogo Velike Britanije v oblikovanju mednarodnega dogovora po drugi svetovni vojni, omenil pa je tudi dogodke povezane s Severno Irsko, pri čemer je izpostavil mirno rešitev krajevnih sporov. Ob koncu je še izpostavil prizadevanje Združenega kraljestva, da bi bilo sodobna in multikulturna družba. Pri tem je papež dejal, da se v tej spodbudni nalogi lahko vedno ohrani spoštovanje do tradicionalnih vrednot in do tistih kulturnih izrazov, ki jih bolj agresivne oblike sekularizma več ne podpirajo in ne tolerirajo. Benedikt XVI. je povabil, naj se ne dopusti, da bi se zatemnil krščanski temelj, ki je osnova svoboščin. Ta dediščina, ki je vedno dobro služila narodu, lahko še naprej oblikuje kraljičino vladanje in njen narod.

Kraljica Elizabeta II. je v svojem govoru papežu izrekla dobrodošlico ter izpostavila vlogo Svetega sedeža pri vzpostavljanju miru v Severni Irski in njegovo zavzetost za družbeni razvoj in zaščito šibkih. Dejala je tudi, da obisk Benedikta XVI. spominja na pomen krščanskih korenin Združenega kraljestva. Vera je bila vselej temeljna prvina britanskega družbenega življenja, je poudarila britanska kraljica in spomnila na kardinala Newmana, ki je, kot je dejala, pomemben zgled na področju sprave. Ob tem je izrazila upanje za vedno učinkovitejši dialog med verniki, ki jim je skupno zavračanje izkoriščanja Božjega imena za upravičevanje nasilja. Svoboda bogočastja je v osrčju naše strpne in demokratične družbe, je še dodala.

Papež je kraljici Elizabeti podaril prestižni ročno izdelani evangeliar iz Lorscha, katerega izvirnik je razdeljen na dve enoti: eno hranijo v biblioteki Batthyaneum v Alba Iulii, drugo pa v Vatikanski apostolski knjižnici. Faksimile, ki sta ga izdala Faksimile Verlag in Vatikanska apostolska knjižnica, je edinstveni primerek na svetu, saj obsega obe enoti in je napisan z zlatimi črkami.

Sveti oče je po uradnem sprejemu pri britanski kraljici kosil z edinburškim nadškofom kardinalom Keithom Patrickom O'Brienom. Na pet kilometrov dolgi poti od kraljeve palače do nadškofove rezidence je papeža pozdravljala številčna množica navdušenih škotskih vernikov, papež pa si je ob tej priložnosti čez rame ogrnil škotski tartan, tkanino z enim najstarejših klasičnih volnenih vzorcev, ki izvira iz Škotske. V čast obiska svetega očeta so na Škotskem oblikovali poseben vzorec omenjenega kara (http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/5F8D059A6CD9EEEBC125779E002570A3?OpenDocument).

Iz Edinburgha je papež odpotoval v Glasgow, kjer je v parku Bellahouston daroval slovesno sveto mašo, pri kateri se je po prvih ocenah zbralo okoli 65.000 vernikov. Sveti oče je s Škotske odpotoval proti Londonu, kjer se bo danes dopoldan sestal z zaposlenimi v katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kasneje pa še z voditelji krščanskih in drugih verstev v Združenem kraljestvu. Popoldne bo papež obiskal canterburyjskega nadškofa Rowana Williamsona, nato pa se bo v westminstrski dvorani srečal s predstavniki civilnega, akademskega, kulturnega in gospodarskega sveta. Dan bo zaključil na sedežu westminstrske opatije, kjer bo potekalo ekumensko bogoslužje.