Papež Benedikt XVI. je med včerajšnjo splošno avdienco spomnil na Marijina prikazovanja v Fatimi, ki so se pričela maja 1917 in se končala pred natanko štiriindevetdesetimi leti, 13. oktobra 1917, s t.i. 'sončnim čudežem'. Ob pozdravu romarjev je sveti oče opozoril na zadnje Marijino prikazanje, oktobra 1917, in vse navzoče pozval, naj se vdano posvetijo molitvi rožnega venca. Vernike, zbrane na Trgu sv. Petra, je spodbudil, naj svoje pozornosti ne usmerjajo le na težave v svojem življenju, temveč prav tako opazijo dobre stvari, ki jim jih poklanja Gospod.

Benedikt XVI. je 13. maja 2010 v fatimski stolnici na grobu pastirčkov Francisca Marta (1908-1919), Jacinte Marto
(1910-1920) in Lucie dos Santos (1907-2005) prav tako molil rožni venec. Brata in sestro Marto je nekdanji papež Janez Pavel II. leta 2000 razglasil za blažena, za s. Lucio pa v Vatikanu trenutno poteka postopek za razglasitev. Z razglasitvijo Jacinte in Francisca Marto sta bila prvič v zgodovini Cerkve za blažena razglašena otroka, ki nista bila mučenca.

Marija se je otrokom v dolini Iria prikazovala med majem in oktobrom 1917. Ob svojih prikazanjih je Franciscu, Jacinti in Lucii naročala, naj ljudi spodbudijo k spreobrnjenju in pokori.

Vrhunec dogodkov je bil t.i. 'sončni čudež' 13. oktobra 1917. Takrat je trem pastirčkom v dolino Iria sledilo več kot petdeset tisoč ljudi, med njimi ne malo ateistov in agnostikov. Številni prisotni so potrdili 'sončni čudež': po hudem nalivu so se oblaki razkadili, sonce se je na videz vrtelo, sijalo manj svetlo in se nenavadno gibalo. S 'sončnim čudežem' so se Marijina prikazovanja v Fatimi zaključila.

Janez Pavel II. se je s Fatimo čutil posebej povezan. Priprošnji Fatimske Matere Božje je vedno pripisoval dejstvo, da je leta 1981 preživel atentat. Leta 2000 je izdal dovoljenje za razkritje t.i. 'Tretje fatimske skrivnosti', ki jo lahko razlagamo tudi kot preroško napoved atentata iz leta 1981. Komentar razodete skrivnosti je zapisal Joseph Ratzinger, tedaj prefekt Kongregacije za nauk vere.

V včerajšnji katehezi je Benedikt XVI. vernike pozval, naj kljub bolečim in težavnim življenjskim izkušnjam vedno zaupajo v Boga. Tudi če zgodovina 'pogosto nosi sledi bolečine in negotovosti', je to še vedno 'zgodovina odrešenja'. V tej se Bog obrača k človeku in ga osvobaja sužnosti ter zapletenosti v greh. Zatiranim nudi zatočišče in ne presliši klica revnih.

Papež je pri tem opozoril na vrnitev izraelskega ljudstva iz babilonskega izgnanstva, ki dokazuje, da Bog človeka ne zapusti, čeravno morda sprva kaže tako. Benedikt XVI. je svoj nagovor posvetil Psalmu 126, ki govori o veselju Izraela nad vrnitvijo iz sužnosti ter nas uči, da moramo v molitvi vedno ostati odprti za upanje in trdni v veri v Boga.

Benedikt XVI. je poudaril, da resničen povratek domov pomeni tudi poglobitev vere in skupnosti z Bogom. Izgnanstvo se konča v Jezusu Kristusu, ki 'ljudi osvobaja prevlade zla' in posuši vsako solzo.