Papež Benedikt XVI. je včeraj obiskal severnoitalijanski mesti Brescia in Concesio, kjer je počastil božjega služabnika papeža Pavla VI., znanega tudi kot papež Montini. Med drugim je izpostavil njegov neprecenljivi nauk, predvsem pa njegovo ljubezen do Cerkve, ki je lahko zgled v današnjem času, so poročali pri vatikanskem radiu.

Po prihodu v Brescio je sveti oče najprej obiskal župnijsko cerkev v bližnjem Botticinu, kjer je počastil posmrtne ostanke svetega Arcangela Tadinija, nato pa je pred stolnico v Brescii daroval slovesno sveto mašo in z verniki molil opoldansko molitev angelovega češčenja.

Benedikt XVI. je v homiliji spregovoril o veliki ljubezni in predanosti papeža Pavla VI. do Cerkve, Kristusovega mističnega telesa. Sam je zapisal: Želim jo objeti, pozdraviti, ljubiti, v vsakem bitju, ki jo sestavlja, v vsakem škofu in duhovniku, ki jo podpira in vodi, v vsaki duši, ki jo živi in predstavlja. Benedikt XVI. je izpostavil Montinijevo podobo Cerkve, ki je revna in svobodna, ter poudaril, da cerkvena skupnost mora biti taka, da bo lahko nagovorila človeka današnjega časa. Srečanje in dialog med Cerkvijo in današnjim človekom sta bila v središču življenja papeža Pavla VI., od začetka njegove duhovniške poti do konca pontifikata. Vse svoje moči je porabil za služenje Cerkvi, da bi postala čim bolj podobna Gospodu Jezusu Kristusu, saj bi tako sodobni človek, ki bi se srečal s Cerkvijo, lahko srečal s Kristusom, kajti le njega potrebuje.

V okrožnici Svoji Cerkvi (Ecclesiam suam) je papež Pavel VI. pokazal na pomembnost Cerkve za odrešenje človeštva, na potrebo, da se med cerkveno skupnostjo in družbo vzpostavi odnos vzajemnega spoznavanja in ljubezni. Opiral se je na tri osnovne pojme, ki se nanašajo na Cerkev: zavest, prenova in dialog, je dejal Benedikt XVI. in pojasnil, da je nujno, da se Cerkev zaveda same sebe, svojega izvora, narave, poslanstva in končnega cilja. Na drugem mestu je potreba po njenem prenavljanju in očiščevanju, pri čemer je zgled Kristus, na koncu pa je tukaj problem odnosa Cerkve s sodobnim svetom.

Sveti oče je nato poudaril, da vprašanje Cerkve, njena potreba po odrešenjskem načrtu in njen odnos s svetom ostaja tudi danes središčno vprašanje, zato je razmišljanje papeža Montinija o Cerkvi aktualnejše kot kdajkoli prej, še dragocenejši pa je zgled njegove ljubezni do Cerkve, ki je neločljiva od Kristusa.

Po slovesni sveti maši pred breško katedralo je papež Benedikt XVI. z zbranimi verniki molil še opoldansko molitev angelovega češčenja, v nagovoru pred molitvijo pa je spomnil na globoko čaščenje papeža Pavla VI. Device Marije. Svojo prvo mašo je daroval v osrednji breški cerkvi, posvečeni Mariji, in svoje duhovništvo položil pod materinsko varstvo Jezusove Matere. V svojem govoru ob razglasitvi konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu Luč narodov (Lumen gentium), v času drugega vatikanskega koncila leta 1964, je dejal, da je vrhunec in krona konstitucije poglavje posvečeno Mariji. Kot je takrat povedal, gre za najobsežnejšo sintezo marijanskega nauka, ki razodeva obraz svete Cerkve, s katero je Marija tesno povezana. Marijo je razglasil za Mater Cerkve in izpostavil, da čaščenje Marije duše usmerja h Kristusu in jih združuje z Bogom.

Popoldne si je sveti oče ogledal pastoralno središče Pavla VI. in njegovo rojstno hišo. Pavel VI. se je v Bresci rodil leta 1897. Pozno popoldne se je sveti oče v Concesiu udeležil slovesnosti ob otvoritvi novega sedeža Inštituta Pavla VI., v ospredju pa je bila predvsem podelitev šeste mednarodne nagrade Pavla VI., katere dobitnik je papež Benedikt XVI. Pred vrnitvijo v Rim je sveti oče v Concesiu obiskal še župnijo svetega Antona, v kateri je bil krščen papež Pavel VI., ki je papeževal od leta 1963 do leta 1978.