Papež Benedikt XVI. je izrazil zahtevo po boljši integraciji Romov v Evropi. Med avdienco za predstavnike romskih ljudstev minulo soboto v Vatikanu je sveti oče kritično ocenil preganjanje in diskriminacijo Romov in pohvalil njihovo povezanost s katoliško Cerkvijo. Zbranim romskim vernikom je položil na srce, da njihova ljudstva nikoli več ne bi smela biti cilj zatiranja, zavračanja in prezira. Temelji integracije morajo biti primerno prebivališče, človeka dostojno delo ter kakovostna vzgoja in izobrazba otrok, 'ki imajo pravico do boljšega življenja,' je pojasnil Benedikt XVI. med glasnim aplavzom vseh prisotnih.

Papež je v svojem nagovoru, ki ga je delno podal tudi v romskem jeziku, spomnil na nacistične poboje pripadnikov romskih ljudstev v obdobju druge svetovne vojne. Evropska zavest te bolečine ne sme pozabiti, je opozoril sveti oče. Preganjanje in zavračanje se ne smeta nikoli več ponoviti. Obenem je Benedikt XVI. Rome pozval, naj si tudi sami prizadevajo za pravičnost, zakonitost in spravo, ter naj prispevajo svoj trud z zvestim sodelovanjem, da se bodo lahko njihove družine dostojno vključile v civilno evropsko mrežo.

Povod romskega srečanja ob koncu tedna, ki so ga morali zaradi velike množice obiskovalcev prestaviti v vatikansko dvorano za avdience, je bilo romanje romskih ljudstev ob stopetdeseti obletnici rojstva in petinsedemdeseti obletnici smrti njihovega zavetnika Ceferina Gimeneza Malle (1861-1936). Papež Benedikt XVI. je romskega zavetnika, ki je bil za blaženega razglašen leta 1997, označil kot globoko vernega mučenca, ki je še danes vzor za pripadnike romskih ljudstev, vzor za poštenje in ljubezen do bližnjega, predvsem do revnih in potrebnih.

Blaženi Ceferin je bil član Frančiškovega tretjega reda, umorjen pa je bil v času španske državljanske vojne, ker se je postavil v bran nekemu duhovniku. Blaženega Ceferina opisujejo kot moža molitve, ustreljen pa je bil z rožnim vencem v rokah.

Avdience pri papežu so se številni Romi udeležili v svojih tradicionalnih nošah, glasbeniki pa so igrali značilno romsko glasbo. To je bil drugi najmnožičnejši obisk pripadnikov romskih ljudstev v Vatikanu. Ob razglasitvi mučenca Ceferina za blaženega leta 1997 se jih je na Trgu sv. Petra zbralo okoli pet tisoč.

Celotno dvodnevno romanje je priredil Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih v sodelovanju z Italijansko škofovsko konferenco ter Skupnostjo svetega Egidija. Preden je papež Benedikt XVI. nagovoril zbrane na avdienci, so bila predstavljena tudi štiri kratka pričevanja. O svojem življenju so spregovorili romski študent, žena, ki je preživela koncentracijsko taborišče, predstavnica romskih mater in redovnica romskega porekla.

Po končani avdienci so se Romi udeležili molitvenega bdenja v rimski cerkvi mučenca sv. Jerneja (Bartolomeja) na otoku, kamor naj bi prenesli tudi relikvijo svojega zavetnika, blaženega Ceferina, v nedeljo pa so v svetišču Božje ljubezni na obrobju italijanske prestolnice priredili veliko slovesno bogoslužje.