»Cerkev ne sme nastopati kot moralni apostol in potem sama ne živeti tega, kar oznanja,« je p. Grün dejal v pogovoru za nemško katoliško tiskovno agencijo KNA. 77-letni redovnik je kot odgovor na prijave spolnih zlorab v münchenski škofiji napisal knjigo, v kateri pojasnjuje, zakaj sam ostaja v Cerkvi. Kot argumente navaja duhovnost, modrost cerkvenih in puščavskih očetov ter mistično izročilo.

Seveda je vera tudi nekaj osebnega. Seveda lahko človek veruje sam. Toda kljub temu na nas vpliva tudi občestvo.

P. Grün obenem poudarja pomen občestva: »Seveda je vera tudi nekaj osebnega. Seveda lahko človek veruje sam. Toda kljub temu na nas vpliva tudi občestvo.« Zato je Cerkev opora za krepitev vere in skupno praznovanje: »Jezus ni zaman zbiral učencev okoli sebe. Skupaj so obhajali pashalno večerjo, skupaj so šli v tempelj.«

P. Anselm je v novi knjigi kritičen tudi do problematičnega ravnanja Cerkve z oblastjo. To je »skušnjava in vedno nevarna, kadar naj bi nadomestila notranjo praznino in notranje pomanjkanje samospoštovanja,« je redovnik pojasnil v omenjenem pogovoru. V duhovniškem poklicu obstaja nevarnost, da bi ta pritegnil moške, ki jim primanjkuje samozavesti in bi to poskušali nadomestiti z vlogo duhovnika.

Potrebovali bi več domišljije, ko gre za drugačne oblike Cerkve.

P. Grün opozarja, da je treba tem točkam posvetiti posebno pozornost med izobraževanjem in vzgojo novih duhovnikov. Sam tudi odločno ne nasprotuje odpravi celibata in duhovniškemu posvečevanju žensk: »Potrebovali bi več domišljije, ko gre za drugačne oblike Cerkve, na primer v družinskih krogih, majhnih skupinah ali domačih občestvih. To je treba podpreti.« Pomembno je, da se odzovemo na potrebe ljudi, »in ne na enak način kot v preteklosti, ko smo razvili velike pastoralne modele, ob čemer pa nismo upoštevali potreb vernega ljudstva«.