Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress pohvalil delovanje Karitas za pomoč pri delu z begunci in stiski zaradi izjemno nizkih temperatur, ki je v Srbiji že izredno lepo utečeno. Srbska Karitas sodeluje tudi s človekoljubno organizacijo srbske pravoslavne Cerkve »Philanthropia«. Skupno so zabeležili pomoč 7.500 beguncem, vendar je resnična številka najverjetneje še višja, je pojasnil nadškof Hočevar.

Med begunci, ki zmrzujejo v beograjskih zasilnih zatočiščih, je veliko mladih in mater z otroki, je poročal nadškof. Karitas in Philanthropia pa oskrbujeta tudi domačine, ki so zaradi snega in ledu odrezani od sveta, posebej ostareli. »Mnogi nimajo niti vode niti elektrike«, je dejal beograjski nadškof.

Najbolj dramatičen je položaj na meji z Madžarsko: mnogi begunci tam kampirajo na prostem in si prizadevajo, da bi tako ali drugače na nezakonit način uspeli priti do Evropske zveze. Menijo namreč, da v beograjskih sprejemnih taborih ne sprejemajo novih prišlekov, zato so nadaljevali pot do meje, je pojasnil nadškof.

V pogovoru za Kathpress je še povedal, da se v ekumenskih odnosih v Srbiji naposled dogajajo manjši premiki. Cilj sodelovanja je skupno obhajanje 1.700. obletnice nicejskega koncila leta 2025.

Prvi ekumenski koncil leta 325 je sklical cesar Konstantin Veliki (272-337). Rimski vladar, ki je z Milanskim ediktom leta 313 v svojem cesarstvu zagotovil versko svobodo, ima korenine v srbskem Nišu. Konstantinova zapuščina je visoko cenjena tako v zahodni kot v vzhodni Cerkvi, je dejal nadškof Hočevar. Na beograjski teološki fakulteti so že priredili veliki katoliško-pravoslavni simpozij, sledilo naj bi še več tovrstnih posvetov.

Nujna tema razprav med katoliško in srbsko pravoslavno Cerkvijo pa je tudi odnos do polpretekle zgodovine in spor zaradi prizadevanj Hrvaške škofovske konference za kanonizacijo kardinala Alojzija Stepinca (1898-1960).

Nadškof Hočevar je s tem nagovoril katoliško-pravoslavno cerkvenozgodovinsko komisijo za preučitev vloge kardinala Stepinca med drugo svetovno vojno. Srbska pravoslavna Cerkev ostro nasprotuje Stepinčevi kanonizaciji, ker njemu in hrvaški katoliški Cerkvi pripisuje sokrivdo za poboj in preganjanje srbskih pravoslavnih vernikov v obdobju nacizma. Papež Frančišek je zato naročil ekumensko sodelovanje pri preverjanju zgodovinskih podatkov.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T.S.)