Gebhard Fürst, nemški katoliški škof, pristojen za medije, in vodja berlinskega filmskega festivala, Dieter Kosslick, sta pohvalila filmsko delo cerkvenih ustvarjalcev na festivalu. Kosslick je na ekumenskem sprejemu Cerkva ob letošnjem Berlinalu v nemški prestolnici izpostavil pomen Svetega pisma kot vira navdiha za filmsko industrijo. Noben hollywoodski scenarist se ne bi mogel domisliti tolikih prilik in zgodb kot Jezus. Že zato bi si ta zaslužil častnega medveda. ‘Kakor koli že, Jezus Kristus je na Berlinalu vedno prisrčno dobrodošel,’ je dejal vodja festivala.

Škof Fürst je v svojem nagovoru spomnil na dvajsetletno delovanje ekumenske žirije, ki je bila v središču omenjenega sprejema. Po škofovih besedah žirija ‘ohranja vez med Cerkvijo in filmsko industrijo živo’ in nagrajuje tiste filme, ‘ki gledalcem odpirajo duhovno razsežnost življenja’. Številna dela, predstavljena na festivalu, so izredno dragocena z vidika cerkvenega izobraževanja. To velja tudi za s strani cerkvene žirije nagrajeni film ‘Zadnji sprehod’ (Dead Man Walking) Tima Robbinsa ali pa ‘Zadnji dnevi Sophie Scholl’ Marca Rothemunda.

Po besedah predsednice nemškega parlamentarnega odbora za kulturo in medije, Monike Grütters, lahko kinematografi odpirajo globoke razsežnosti in ‘pripomorejo k skorajda duhovni izkušnji gledalca’. V svojem nagovoru je pojasnila, kaj je po njenem mnenju skupnega Cerkvi in kulturi: skupaj usmerjata pogled v presežno in poudarjata pomen življenja’. Kot primer je navedla filme ‘Velika tišina’ o bratih kartuzijanih nemškega režiserja Phillipa Gröninga in ‘Božji možje’ francoskega režiserja Xavierja Beauvoisja.

Pristojna za kulturo pri evangeličanski Cerkvi, Petra Bahr, je izpostavila politično in socialno razsežnost filma. V Iranu so na šest let zapora obsodili filmskega ustvarjalca in člana žirije letošnjega festivala, Jafarja Panahija, ‘ker njegovi filmi ogrožajo državni režim’. Diktatorji se najprej lotijo časnikarjev, umetnikov in verskih manjšin, je pojasnila Bahrova. Svoboda mnenja, umetnosti in veroizpovedi izhaja iz istih korenin. V zvezi s tem je spomnila na besede Dietricha Bonhoeffra: ‘Kultura je igrišče svobode.’ Zato se Cerkev za film ne zanima zgolj mimogrede, ampak iz notranje motivacije.

Od leta 1954 ima berlinski filmski festival katoliško in od leta 1963 tudi evangeličansko žirijo. Leta 1992 sta se obe žiriji združili, v letih skupnega dela pa je ekumenska žirija nagrade in posebne pohvale podelila devetinsedemdesetim filmom.