Zbrana Kraljeva dela na razstavi kažejo, da je s svojo umetniško občutljivostjo, pa naj gre za simbolno ali ekspresivno privzdignjeno ali pa za bolj neposredno novostvarniško likovno govorico, prepričljivo upodobil izbrano (socialno, svetopisemsko, zgodovinsko, žanrsko ...) tematiko in se do nje tudi opredelil, pri čemer pa je vseskozi ostajal zavezan spoštovanju človekovega dostojanstva in etiki skupnosti, kar se morda najizraziteje pokaže v obravnavi najbolj zaostrenih eksistencialnih stanj, človekove nemoči, šibkosti, poraženosti in (celo) smrti, pri katerih ne ostaja ujet v njihovo težo in tragiko, temveč jo presega in postavlja v duhovno perspektivo – gleda nanje z eshatološkega vidika, kot »vizionarski mistik«, kakor ga je že ob njegovih zgod­njih razstavah označil umetnostni zgodovinar France Stele. Tone Kralj nas s svojo izrazito avtorsko poetiko zato tudi s (skoraj) stoletne časovne perspektive neposredno nagovarja v našem aktualnem družbenem in osebnem bivanjskem položaju, nj...