S svojim obiskom nas je počastila Berta Golob, dolgoletna sodelavka Družine, ki še vedno z veseljem prispeva svoje razmišljanje. Najprej nas je pohvalila, ker se pri Družini trudimo za slovenski jezik, kljub temu pa je opozorila na napake in nerodnosti, ki se pojavljajo v slovenskih medijih, nekatere tudi našim novinarjem, predvsem zaradi naglice.

Temelj vsakega človeka, katerega orodje je jezik, je jezikovna zavest. Zavedno se trudimo uporabljati pravila, ki smo se jih naučili v šoli in obenem se moramo tudi še naprej izpopolnjevati. Druga pomembna stvar je jezikovni občutek. Ta nam pove, kdaj lahko katero jezikovno sredstvo uporabimo. Vsak novinar ima svoj osebni slog, kljub temu pa izbira med jezikovnimi sredstvi – izbrati mora besedišče, s katerim bo dosegel učinek in bo pritegnil bralca. »Takrat, ko si najbolj živo v tem, kar sporočaš, nastanejo najboljši članki, to se čuti,« je povedala gospa Golob, vendar se zaveda, da to ni vedno mogoče.

Tako se tudi narečne besede lahko znajdejo v nekem besedilu, če je s tem dosežen določen namen. Prav tako tudi slengovske, vendar jih ne sme biti preveč. Prav sleng se hitro spreminja, zato lahko nekatere besede izgubijo prvoten prizvok in pomen. Gospa Berta Golob je opozorila na nekdaj zelo popularne besede mega, kul, ful, a so zdaj pomensko izpraznjene in ne delujejo več posebno.

Novinarji verskega časopisa Družina se včasih ne moremo zanesti na Slovenski pravopis 2001, saj je v njem verskega besedja malo, poleg tega pa se kot kristjani z marsičim ne moremo strinjati. Na primer: Sveti Duh se po SP 2001 piše Sveti duh, čeprav je bil v tradiciji Duh zapisan vedno z veliko začetnico. Podobno je pri Svetem Rešnjem telesu in krvi, Sveti Trojici …, ki so nadomestna imena za Boga in torej ne morejo biti zapisane z malo začetnico.

Berto Golob je zmotilo tudi neizpisovanje besede sveti, ko ne gre za svetnika (sv. Pavel): sv(eta) maša, sv(eto) obhajilo …, pri čemer se sveti lahko tudi izpusti. No, ko smo že pri maši: duhovnik lahko mašuje, daruje mašo, ni pa pravilno, če rečeno, da vodi mašo, razen če gre za več duhovnikov, eden pa je seveda glavni. Duhovnik tudi ne ponuja možnosti spovedovanja, temveč spoveduje, pri njem si lahko človek olajša dušo.

Za mnoge ima izraz katolik negativen prizvok, zato uporabljajmo izraz katoličan, čeprav smo ugotovili, da se je prvi že precej uveljavil. Pogovarjali smo se tudi o pisanju izraza božje: z veliko ali malo začetnico? Če gre za izražanje svojine, v pomenu Bogov, bi božji seveda morali pisati Božji, vendar je težko določiti, kdaj je tako in kdaj ni, zato smo se strinjali, da je bolje pisati z malo začetnico.

Gospo Berto Golob pa žalosti, ker izginjajo tiste pristne slovenske besede oz. izrazi: vbogajme, miloščina, mir besedí … Le 30 odstotkov je ostalo pristnega v slovenskem jeziku, jemljite od tam, če je le mogoče, nam je svetovala. Namesto tujih izrazov, ki jih je v Družini malo, uporabljajmo slovenske, tuje pa, če je že treba, napišimo v oklepaj. Tako kot je zdaj razbita družina, je tudi jezik, saj se vse začne v družini, pri človeku, je dodala.

Sicer pa je gospa Golob zadovoljna z Družino, na katero čaka vsak četrtek, ko si vzame celo popoldne prosto samo zato, da se posveti našemu časopisu. Bere ga že od samega začetka, trdi. Svoj prvi prispevek zanj je napisala že leta 1953.



Pogosta napačna raba se nam včasih tako usidra, da tudi mi, ki nam je mar za slovenski jezik, pri prevajanju ali ko se nam mudi, uporabimo kakšen kalk iz tujega jezika. Berta Golob nas je posebej opozorila na nekatere nepravilnosti:

do te mere: toliko

temu ni tako: to ni res, to ni tako

samostalniki v množini namesto ednini: življenja, tveganja, razen če gre za emocionalno množino (npr. … moje žalosti poji)

napačna vezava glagolov, nekateri so neprehodni, pa smo jih po sili naredili prehodne: živeti vero – živeti po veri, iz vere; sprehajati psa – peljati psa na sprehod; sanjati upanje – sanjati o upanju, upati, sanjariti, razmišljati …; zmagati tekmo, volitve – na tekmi, v tekmi, na volitvah

skozi spremljanje: ob spremljanju, med spremljanjem, s spremljanjem

zgoditi se: prevečkrat uporabljeno, posledično zaradi opuščanja (slabe) besedne zveze prišlo je do; zgodila se je pomlad – prišla je pomlad

zagnati rešitve: začeti reševati

zastaviti vprašanje: postaviti vprašanje ali kar vprašati

razlikovanje med slej ko prej (kot je bilo prej) in prej ali slej (to se bo šele zgodilo, in to kmalu)

razlikovanje med razvejan in razvejen: prvi je iz glagola razvejati (ločiti od celote), drugi pa iz glagola razvejiti (razdeliti iz glavnega)

poteka možnost sprejetja zakramenta sprave: kopičenje besed po nepotrebnem; lahko bodo prejeli zakrament sprave

srž: beseda je iz hrvaščine, zanjo imamo lepe slovenske izraze: jedro, srčika, bistvo, središče, srce, izbira je seveda odvisna od besedila

pokrivati: moje mnenje se ne pokriva z vašim – ne strinjam se z vami, jaz menim drugače


Foto: Tatjana Splichal