Na Ministrstvu za okolje in prostor so pred letošnjim praznikom vseh svetih pripravili akcijo z naslovom 'Bi prižgali letos svečo manj?' ter k sodelovanju in podpori povabili tudi katoliško Cerkev. Kot sporočajo s Tiskovnega urada SŠK, so slovenski škofje na seji SŠK, ki je 26. septembra 2011, potekala v Kopru, pobudo podprli. Z omenjenega Ministrstva bodo v naslednjih dneh župnijam v Sloveniji poslali reprezentativni fotografiji oz. plakata, ki bosta ljudi nagovarjala, da bi prižgali svečo manj. Škofje duhovnike v župnijah prosijo, naj slikovno gradivo razobesijo na župnijskih oglasnih deskah in tudi na druge načine spodbudijo k večji ekološki ozaveščenosti, vernike in vse ljudi dobre volje pa posledično vabijo, naj ob tej priložnosti raje darujejo za maše oz. v druge dobrodelne namene.

Razlogi za nastanek akcije in analiza razmer v Sloveniji

Slovenci na pokopališčih vsako leto prižgemo 4.500 ton sveč, kar nas uvršča na prvo mesto v Evropi. Ob prazniku vseh svetih in spominu vseh vernih rajnih prižgemo več sveč na prebivalca kot kateri koli drug narod na svetu, kar predstavlja tudi goro odpadkov. Vlada Republike Slovenije je sicer že sprejela uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami. Pokopališča morajo imeti ločene zabojnike, proizvajalci in distributerji pa morajo z vključitvijo v sheme za ravnanje z odpadki poskrbeti, da bodo tovrstni odpadki tudi ustrezno obdelani. Težava s tem še zdaleč ni odpravljena. Lončki nagrobnih sveč so večinoma izdelani iz PVC, manjši del pa tudi iz drugih plastičnih materialov in stekla. PVC, ki vsebuje ostanke voska, je manj primeren za recikliranje, sežig z energetsko izrabo pa se lahko izvaja le v napravah, ki so opremljene z ustreznimi filtri, ker se pri sežigu sprošča strupen plin klor, ki se pretvori v klorovodikovo kislino (HCl).


Besede Karla Gržana, povezane s problematiko pretiranega prižiganja sveč

»In na koncu bo vsa ta plastika, ki je težko razgradljiva, končala v zemlji, ki je prostor telesnih ostankov naših dragih rajnih. Paradoksalno je, da ne uvidimo, kako brezumno smetimo to, kar bi moralo biti sveto. Dovolj je, da prižgemo svečko pozornosti. Ne potrebujemo gore plastike. Naredimo korak naprej. Čas je, da prerastemo pretirano kopičenje sveč in način krašenja grobov, ki je prepogosto znamenje nezdravega primerjanja in frustracij. Pokažimo svojo samozavest, prinesimo cvet z lastnega vrta (če je le mogoče) in svečko, ki bo dejansko svečka pozornosti, in molimo. Prav molitev nas odpira v tisto zaznavo presežnih resničnosti, iz katerih so rajni sveti in svetli in so duhovna opora in moč našemu življenju. Skrajni čas je, da prerastemo površnost in se prepustimo tistemu razkošju, v katerem ni dneva mrtvih, ampak svetih.«