Govorimo o širšem konceptu bio krožnega gospodarstva, ki pa v Sloveniji ni novost in ga tudi že prakticiramo. Kmete, strokovnjake in politike se v ustvarjanju te platforme trudi povezati civilna iniciativa Ekoci, takšno razmišljanje je namreč nujno potrebni del trajnostne prihodnosti, če želimo da se izdelek ob končanem življenjskem ciklu razgradi in ne obremenjuje okolja.

Manj je znano, da z izkušnjami o neizkoriščeni biomasi v krožnem gospodarstvu sodeluje že kar nekaj slovenskih podjetij, kot so Lušt, MSora, Droga Kolinska.

Krožno gospodarstvo v slovenskih podjetjih

»Krožnost, trajnost, lokalno pridelano, biorazgradljivost, reciklabilnost, to je le nekaj terminov, ki so v zadnjem času priljubljeni na več področjih, tudi v papirni in papirno-predelovalni industriji,« je na kmetijskem sejmu AGRA od predstavitvi povedala dr. Tea Kapun z Inštituta za celulozo in papir. Manj pa je znano, da z izkušnjami o neizkoriščeni biomasi v krožnem gospodarstvu sodeluje že kar nekaj slovenskih podjetij, kot so Lušt, MSora, Droga Kolinska. Za izdelavo embalaže se lahko v krožnem gospodarstvu namreč uporabi marsikaj, tudi paradižnikova stebla.

Bioplastika iz Savinjske doline

Na sejmu AGRA je bila to leto prikazana izjemna novost – bioplastika iz Savinjske doline. Tam namreč raste njena osnovna surovina, katere produkt sicer po slovenski tradiciji najbolj razveseljuje v kozarcih, govorimo o pivu. A govorimo o hmelju oziroma njegovem odpadnem produktu – hmeljevini. Na eni najstarejših hmeljarskih kmetij v Sloveniji že aktivno kroži znanje krožnega gospodarstva. Povezala ga je pobuda Zeleni dragulji narave s strani Ekoci ter strokovnjakov z Inštituta hmeljarstva in pivovarstva Žalec.

  Svinjska dolina bi na ta način lahko postala primer dobre prakse tudi v EU in svetu. VIR: life-biothop.eu

Partnerji so odpadno hmeljevino povezali v izdelavi biorazgradljivih vrtnarskih lončkov iz bioplastike in embalaža za steklenice.

Uporaba tega odpadka je del širšega projetka LIFE BioTHOP, ki ga izvaja 7 partnerjev iz 5 držav Evropske unije, Slovenije, Portugalske, Španije, Nemčije in Češke njegov koordinator pa je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Partnerji so odpadno hmeljevino povezali v izdelavi biorazgradljivih vrtnarskih lončkov iz bioplastike in embalaža za steklenice.

Težava je polipropilenska vrvica

Hmeljarstvo je pri nas v Sloveniji najbolj izvozno usmerjena kmetijska panoga. Po obiranju hmelja bi se odpadna biomasa, hmeljevina, ki predstavlja dragocen vir hranil, lahko vrnila na kmetijske površine, a je ta povsem prepletena z nerazgradljivo PP vrvico, ki služi za oporo hmelju, zaradi česar tega je masa neuporabna za vračanje na njivo. 

Cilj projekta BIOThop je to vrvico nadomestiti z vrvico iz polimlečne kisline (PLA), ki se razgradi na vodo, ogljikov dioksid in biomaso, tako bi lahko hmeljevina postala primarno gnojilo na kmetijah ter biorazgradljive izdelke, kot so biokompozitni materiali, sadilni lončki ter pakirni zabojčki.

Prikaz biokrožnega gospodarstva v praksi – bioplastika in biorazgradljiva embalaža iz hmeljevine iz Savinjske doline na letošnjem sejmu AGRA v Gornji Radgoni. VIR: life-biothop.eu

Tako se uspe zmanjšati količina odpadkov, poveča prihodek, obenem pa se poveča tudi socialno-ekonomska vrednost kot je zeleni turizem. Na ta način bo Savinjska dolina lahko postala primer dobre prakse tudi v EU in svetu.

Vsak partner je košček sestavljanke

Portugalski partner Lankhorst Euronete Group bo v prihodnje razvil vrvico, ki bo razgradljiva na mestu samem, Zelfo Technology iz Nemčije bo razvil postopek za izdelavo razgradljive embalaže za steklenice vina, ki bo s PLA vrvico prepletena tako, da bo ta uporabna v proizvodnji embalaže, TRIDAS iz Češke bo ta produkt uporabil za izdelavo razgradljive embalaže za vino. Španski Technopackaging bo iz vlaken in biomaterialov ustvaril kompozit, ki ga bo celjski TECOS uporabil za brizganje vrtnarskih lončkov. Koordinacijo za izvajanje komuniciranja z javnostjo in širjenje novic bo izvajala Razvojna slovenska agencija Savinja.