Slovesnost ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov so v ponedeljek, 22. avgusta, predstavili na Študijskem centru za narodno spravo. Kot je poročala STA, je direktorica centra Andreja Valič je ob predstavitvi poudarila, da spravni proces v Sloveniji zaostaja, vendar pa bo po njeno slej ko prej moral steči. Valičeva je na novinarski konferenci tudi povedala, da je spravni proces bistvenejši kot posamezna dejanja sprave. Do tega procesa bo, kot pravi, moralo priti med drugim na področju pravne države, izobraževanja in zgodovinopisja.

Na slovesnosti na Ptuju bo po napovedih Valičeve slavnostni govornik predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj (spomnimo na njegov odmevni govor ob lanski slovesnosti, ki jo je 22. avgusta v Laškem v okviru zbora za vrednote priredila Nova Slovenija, o čemer smo poročali tudi na naši spletni strani http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/6BF8796D413CC629C1257791002CF231?OpenDocument), pozdravni nagovor pa bosta imela ptujski župan Štefan Čelan in preko video nagovora latvijska evropska poslanka Sandra Kalniete. V okviru programa bodo prebrali tudi poslanico predstojnika Centra za proučevanje komunističnih gospodarstev v Londonu Ljuba Sirca.

Na letošnji slovesnosti se bodo poklonili spominu žrtvam totalitarnih režimov s filmom Ormoški Petriček. Film po besedah predstavnika Študijskega centra za narodno spravo Damjana Hančiča pripoveduje o usodi otrok, ki jih je tedanja oblast leta 1945 skupaj s starši zaprla v taborišče Šterntal - današnje Kidričevo.

Letošnja slovesnost je po besedah Valičeve nastala v sodelovanju z Inštitutom dr. Jožeta Pučnika, Mestno občino Ptuj, Minoritskim samostanom sv. Petra in Pavla in Društvom izobražencev Viktorina Ptujskega. Slovesnost vsako leto pripravijo na temelju Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je evropski parlament sprejel 2. aprila 2009, za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov pa so razglasili 23. avgust.

Cerkveni pogled na spominski dan

Na ta spominski dan se je avgusta 2009 odzvala tudi Cerkev na Slovenskem, in sicer z izjavo, ki jo je pripravila Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. V njej so člani komisije zapisali:

»Evropski parlament je 2. aprila 2009 pozval 'k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bomo lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin'. Komisija Pravičnost in mir pri SŠK zato slovensko javnost poziva, da se 23. avgusta pridruži vseevropskemu dnevu spomina na naše žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov: najprej okupacije s strani nacističnih in fašističnih okupatorjev, nato pa revolucije, ki jo je izvajala Komunistična partija.

Slovenci smo eden izmed tistih evropskih narodov, ki so fašistični, nacistični in komunistični teror in nasilje posebej kruto doživeli. Medtem ko sta v našem javnem mnenju nacizem in fašizem primerno ovrednotena in zavržena, komunistični totalitarni režim na tako nedvoumno obsodbo še čaka. Razlogi za to so različni. Eden je tudi v tem, da je komunizem pri nas ostal dolgo časa na oblasti in da je prikrival svojo resnično podobo. Na to meri Evropski parlament, ko pravi, da 'noben politični organ ali politična stranka nima izključne pravice do razlage zgodovine' in da 'ti organi in stranke ne morejo trditi, da so objektivni.' Še več, v zadnjem času poskušajo nekateri celo 'rehabilitirati' našo komunistično preteklost in njene nosilce, s čimer omalovažujejo krivice, ki so jih nosilci režima zakrivili. Ponovno poimenovanje ceste po Titu v našem glavnem mestu in ohranjanje poimenovanj ulic in trgov po nosilcih komunističnega režima je v popolnem nasprotju s črko in duhom omenjene resolucije Evropskega parlamenta kakor tudi z resolucijo št. 1481 Parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 26. januarja 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov. Dejanja te vrste kažejo na stanje duha in etičnih načel dela občestva v Republiki Sloveniji in so v posmeh vsem žrtvam komunističnega totalitarizma. Pri tem ne mislimo samo na tisoče pobitih med vojno in po njej, temveč tudi na žrtve političnih procesov, Golega otoka in vse druge, ki so desetletja po revoluciji doživljali krivice, zapostavljanja in izključevanje samo zato, ker idejno, nazorsko in politično niso bili »na liniji Partije«. Vsako poveličevanje nosilcev režima, ki – kot je izrecno poudarjeno v temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije – ni deloval kot pravna država in v katerem so se hudo kršile človekove pravice, pomeni tudi kršitev temeljnih demokratičnih ustavnih vrednot in načel.

Končni cilj tovrstnih spominskih prizadevanj mora biti narodna sprava, kajti resnična in trajna sprava lahko temelji samo na resnici. Komisija Pravičnost in mir pri SŠK zato ponovno poziva k nepristranskemu ugotavljanju resnice ter k dejanjem resnicoljubnosti in sprave. Komisija pričakuje, da se bo odkrivanje in obeleževanje prikritih grobišč nadaljevalo z vso prizadevnostjo in doslednostjo, ki jo zasluži. Komisija hkrati poziva vse, ki so za to pristojni, predvsem pa uredništva najrazličnejših glasil in spletnih portalov, da preprečujejo tako imenovani sovražni govor, ki ga je med nami vse preveč. Sovražni govor je bistveno povezan s totalitarnimi ideologijami, nanje spominja in jih oživlja, hkrati pa preprečuje procese sprave, medsebojnega spoštovanja in prijaznega sožitja med različno mislečimi in verujočimi. Prizadevanje zanje je naša dolžnost in v njih je tudi naša prihodnost.«

Na fotografiji: dr. Jože Trontelj med govorom na lanski spominski prireditvi v Laškem