V soboto, 1. julija, ob 20. uri bo v cerkvi Device Marije v Bovcu odprtje razstave Bivališče angelov arhitektke in slikarke Marte Jakopič Kunaver. Razstava bo odprta v okviru praznika Občine Bovec in bovškega slikarskega dne. Po odprtju bo na ogled ob četrtkih in nedeljah med 19. in 21. uro.

Kakšni so angeli Marte Jakopič Kunaver?

Angeli so razširjen motiv v krščanski umetnosti. Na krščansko tradicijo, zlasti bizantinsko, srednjeveško in renesančno, se pri razvijanju svojih interpretacij sklicuje Marta Jakopič Kunaver. Hkrati pa so na oblikovanje njenega sloga vplivali tudi pionirji moderne umetnosti: Chagall, Klee, Gaudi in Hundertwasser. Zato v njenem delu enakovredno mesto zavzemata slikarska materialnost gest in barv ter vsebinska oziroma simbolna govorica.

Angeli Marte Jakopič Kunaver so naslikani v različnih razpoloženjih, imajo različna obličja in prinašajo različna sporočila. Statične, oblikovno stilizirane in na prvi pogled simetrične figure so obdane z dinamičnimi eksplozijami barv. Takšne upodobitve so blizu bizantinskim ikonam angelov varuhov z zlatimi krili in pisanimi oblačili, mozaikom in freskam z bogatimi vzorci in živahnimi barvami, vitrajem, polnih barvne svetlobe ali sijajnim zlatarskim mojstrovinam z vdelanimi dragimi in poldragimi kamni. Vendar avtorica to materialno razkošje prevaja v duhovno bogastvo, v veselo oznanilo, iskreno radost in življenjski optimizem.

Barvni kontrasti

Barve so na platno nanesene z energičnim zanosom in užitkom. Toplo-hladni, svetlo-temni in komplementarni kontrasti se prelivajo kot v kalejdoskopu in slikovno površino napolnjujejo z utripajočo svetlobo. Slikarkini angeli žarke sonca in veselja prinašajo tudi v sakralni razstavni prostor. Zato jih lahko razumemo kot prispodobo za božjo luč, kot utrinke svetlobe in upanja, ki na senčno Zemljo prodirajo z Neba. Ritem potez v slike vnaša element glasbe. Zanos in veselo rajanje prikličejo tudi naslikani instrumenti, ki izvabljajo iz srca in duše neslišno glasbeno harmonijo. Angeli gledalca ponesejo na krilih domišljije.

Religiozni simboli in stilizirani elementi narave

Na slikah ni praznega prostora – do zadnjega kotička jih zapolni slikarkina ljubezen do barv in vzorcev. Med drobne barvne ploskve se igrivo vrivajo tanke črtne poteze, linije, narejene z drobnimi črticami in točkami, dinamične valovnice in spirale pa tudi dekorativno izrisani religiozni simboli in stilizirani elementi narave: božje oko, križ, Davidova zvezda, sonce, luna, zvezde, kometi in cvetovi.

Ustvarjalna radost umetnico kliče k eksperimentiranju v različnih slikarskih tehnikah. Zanimivo in izvirno je njeno slikanje na tapetno podlago. Ta ploskovno zasnovanim slikarskim podobam daje oprijemljivo teksturo, barve pa se na vlaknatem papirju razlivajo in izrisujejo naključne vzorce. Dekorativnost je zagotovo pomemben element umetničinega dela. Kompozicije se na koncu vselej harmonično povežejo v »kozmičen red«.

Katedrale
Mala poznogotska cerkvica Device Marije v polju v Bovcu, čeprav v teku viharnih stoletij večkrat razrušena in oropana prvotne podobe, v svoji skromni prostorski zasnovi še vsebuje idejni odmev veličastnih gotskih katedral. To duhovno in oblikovno vez z razstavnim sakralnim prostorom izpostavi prvič razstavljeno delo s simboličnim naslovom Katedrala.

Na trodelni vertikalni kompoziciji, ki spominja na gotske okenske odprtine, je upodobljena Marija z otrokom. Stilizirana figura stoji na zemeljski obli mirno in pokončno kakor steber in oster vogal njene halje bo zdrobil glavo kače. To nakazuje zmago nad zlom, ki si je želelo podrediti svet. Nad Marijino glavo lebdi golob sv. Duha, naslikan v obliki križa. Statična podoba je prizemljena s hladnimi odtenki, hkrati pa močna navpičnica usmeri pogled gledalca proti nebu – Marija je namreč tako božja kot človeška mati.

Razstavljeni sta tudi stilizirani upodobitvi gotskih katedral, ki ju obliva svetloba mesečine. Avtorica je na slikarsko prefinjen način ujela trepetavo igro svetlobe in sence, ki je značilna za čipkasto kamnito okrasje gotske arhitekture. Močna je tudi izpovedna simbolika, ki jo ponazarja slikarski nokturno: za zidovi kamnite utrdbe je prostor tišine, miru, trdnosti in gotovosti.

Upodobitve katedral, mest, pokrajin, živali in kozmičnih sfer so metaforične podobe stvarstva. Slike angelov niso le upodobitve božjih poslancev, nebeških bitij in zaščitnikov človeka, temveč so lahko tudi prispodobe dobrote in prijaznosti, ki se skriva v ljudeh. Tako nas nagovarjajo, da angelsko podobo poiščemo v sebi in jo uzremo v bližnjih.

Povzeto iz spremne besede Monike Ivančič Fajfar