Ob godu sv. Štefana, zavetnika konj in prvega mučenca, so bili po Sloveniji številni blagoslovi konj. Najbolj množičen dogodek je vsako leto v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer konje na Štefanovo neprekinjeno blagoslavljajo že 158 let. Vsako leto se jih zbere več kot 150 konjenikov. Tamkajšnji konjeniški klub je lani praznoval 130-letnico prirejanja konjskih kasaških dirk. V Stožicah pa so že trete leto zapored priredili Štefanove kasaške dirke.

Sv. Štefan nas uči vztrajnosti

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je konje, osle, vodo, sol in avtomobile blagoslavljal pred župnijsko cerkvijo v Štepanji vasi, katere zavetnik je sv. Štefan, vodijo pa jo kapucini. V nagovoru se je nadškof priporočil Bogu za vse, kar potrebujemo v osebnem, krščanskem in družinskem življenju, za vse, kar potrebuje živina in ob prazniku samostojnosti in enotnosti tudi za vse, kar potrebuje domovina. Bogu pa se je tudi zahvalil za darove, s katerimi nas vsak dan razveseljuje in nas vzdržuje. Dejal je, da nas sv. Štefan uči vztrajnosti. »Pomembno je, da se tega naučimo, sicer nas strah premaga prej, preden bi lahko postali pričevalci za Jezusa Kristusa, poniknemo sami vase, se izgubimo v množici, da ne bi bili deležni nasprotovanja. Slišali smo, da je bil Štefan zazrt v nebesa. Njegov pogled je bil uprt v Jezusa Kristusa. To je prva pomembna resnica, ki mora veljati za vsakega kristjana. Naš pogled ne sme nikoli ostati samo na tleh.«



Blagoslov konj na Hipodromu Stožice

Tudi letos so bile na Hipodromu Stožice kasaške dirke. Po njih pa je konje blagoslovil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Ob tem je dejal, da blagoslov konj pomeni, da kristjani ne ostajamo v zakristijah, ampak da blagoslavljamo tudi konje, soli, vodo, vse, ki zanje skrbijo. Torej, da je »Bog navzoč v našem življenju, da se trudimo, da bi bili v lepih medsebojnih odnosih, kar kasači gotovo so, saj morajo skrbeti za konje in medsebojno sodelovanje. To pomeni, da lahko drug drugega bogatimo, da smo hvaležni, da prosimo za pomoč, za znamo izreči tudi besedo oprosti, kadar je bilo nekaj narejeno narobe. Današnji praznik sv. Štefana nas vabi k temu, prav tako tudi praznik samostojnosti in enotnosti je priložnost, da smo hvaležni, da res živimo v milostnem in čudovitem trenutku zgodovine.«

Konje so blagoslavljali še v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, Goriški vasi pri Škocjanu, Štefanu pri Trebnjem, Kapelah, Pišecah, Harijah v Brkinih, Novi Štifti pri Ribnici, Vipavi in še drugih krajih po državi.



Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.

Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Valvasor.

Konje so v soboto, 26. decembra, blagoslavljali tudi v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, Štefanu pri Trebnjem, Goriški vasi pri Škocjanu, Kapelah, Pišecah, Harijah v Brkinih, Vipavi in Zanigradu na Primorskem. Na hipodromu v ljubljanskih Stožicah pa so ob blagoslovu konj pripravili še dirke sv. Štefana.



Povzeto po STA, Radio Ognjišče, arhiv Družine

Fotografije so iz župnije Reteče, kjer je konje, sol in kruh blagoslovil tamkajšnji župnik Branko Potočnik. Foto: Tatjana Splichal

Preberite tudi:

God sv. Štefana