Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Blagoslov nove kapele v Domu starejših Kozje

Za vas piše:
Jože Potrpin
Objava: 15. 08. 2025 / 10:35
Oznake: Družba, Maša, Praznik, Škof
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 15.08.2025 / 11:00
Ustavi predvajanje Nalaganje
Blagoslov nove kapele v Domu starejših Kozje
Škof Maksimilijan Matjaž, apostolski nuncij nadškof Luigi Bianco in sooblikovalci prireditve. FOTO: Jože Potrpin

Blagoslov nove kapele v Domu starejših Kozje

Decembra lani je bila v Kozjem odprta nova dislocirana enota doma upokojencev Šmarje pri Jelšah. Gre za enega najlepših domov v Sloveniji. V njem je prostora za 49 oskrbovancev, zaposlenih je 19 zdravstvenih in delavcev drugih profilov. Vodja enote Kozje je Staša Turk. S tem projektom dajejo možnost prebivanja v domačem okolju oz. prispevajo k višji kakovosti življenja starejših v Kozjem in okolici, čemur odslej služi tudi nova domska kapela, posvečena Mariji Pomagaj.

Podoba Marije Pomagaj je dar dosedanjega župnika Damjana Kejžarja, ki je bil med glavnimi ustvarjalci in urejevalci nove pridobitve. Blagoslovili so jo po maši (v avli doma) v četrtek,14. avgusta, ki jo je ob somaševanju novega župnika Janeza Furmana, župnika v odhajanju Damjana Kejžarja in še dveh župnikov daroval škof Maksimilijan Matjaž, najvišji udeleženec pa je bil novi apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Luigi Bianco. Prepeval je pevski zbor iz Bistrice ob Sotli. Vsem čestitkam, zahvalam in pozornostim je sledila tudi pogostitev.

Slovesnosti so se udeležili oskrbovanci Doma starejših Kozje. FOTO: Jože Potrpin

Srce doma

»Vsak dom ima srce. In danes, dragi prijatelji, naš dom dobiva prav posebno srce. To našo Marijino kapelico. Njene stene bodo hranile tihe molitve, solze in nasmehe. Njena vrata bodo odprta vsakomur, ki bo iskal mir, moč in tolažbo v trenutku bolečine. Ta prostor ni zgrajen le iz kamna in iz lesa, ampak iz hvaležnosti, ljubezni in skupne želje, da bi tukaj živeli povezani in obogateni z vero,« so bile pozdravne besede direktorice Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Gordane Drimel na začetku maše.

Zbrane sta nagovorili tudi direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Gordana Drimel in županja občine Kozje Milena Krajnc. FOTO: Jože Potrpin

Kraj hvaležnosti, opore in upanja

Ob koncu maše pa je spregovorila o pomenu kapele tudi županja občine Kozje Milena Krajnc. Poudarila je: »To ni le prostor molitve in bogoslužja, temveč tudi prostor miru, tišine in tolažbe za vsakogar, ki bo stopil vanjo. V življenju se vsak izmed nas kdaj znajde v trenutkih, ko potrebuje zavetje. Kapela bo postala prav takšno zavetje, kotiček, kjer bomo prisluhnili sami sebi, našli notranjo moč in začutili povezanost z drugimi in Bogom. Duhovna dimenzija življenja je pomembna ne glede na našo starost. 

Prav tukaj med stenami doma, kjer živite ljudje z bogatimi življenjskimi izkušnjami, je tak prostor še toliko dragocenejši. Naj bo ta kapela kraj hvaležnosti za preteklost, opora za sedanjost in upanje za prihodnost. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem prav vsem, ki so prispevali k nastanku tega svetega kotička, od ideje pa vse do izvedbe, danes posebej gospodu Damjanu Kejžarju in avtorju križevega pota mag. Petru Krivcu.«

Novi križev pot je delo domačina Petra Krivca. FOTO: Jože Potrpin

Srce kapele je Jezus

Kapelo je predstavila faranka župnije Sv. Petra pod Svetimi gorami prof. Vesna Božiček. »Daritveni oltar, tabernakelj, ambon in kropilnik, vse to je s svojim znanjem in z ljubeznijo do oblikovanja lesa naredil mizar Tomaž Gabron iz Svetega Petra pod Svetimi gorami. To daje osnovno podobo tej kapele. Srce kapele pa je Jezus, ki bo tukaj med vami, in od danes tukaj v obliki Kruha v novem tabernaklju. Križev pot je sestavni del bogoslužnega prostora. Slike križevega pota so povzete po križevem potu iz farne cerkve v Kozjem in so delo mag. Petra Krivca, domačina. 14 umetniških del slik, postaj križevega pota bodo v tukajšnji kapeli opomnik Jezusovega trpljenja. Marsikdo, ki bo prihajal v to kapelo, bo molil rožni venec, hranil svojo dušo v težkih urah svojega življenja, bolezni in trpljenju z upanjem. Zdravstveni delavci pa naj bi dobili moč, da bi dostojanstveno, spoštljivo, z empatijo, z najvišjo možno mero etičnih in moralnih vrednot skrbeli za tukaj bivajoče. In jim pomagali sprejeti njihove križe, bolezni in trpljenja kot smisel bivanja, za katerega je vredno živeti do konca.«

Dom starejših Kozje. FOTO: Jože Potrpin

Nadaljevati z ljubeznijo

Zbranim gostom, oskrbovancem in faranom sta spregovorila tudi novi župnik Janez Furman in apostolski nuncij msgr. Luigi Bianco. Nuncij je še posebej spomnil, da vsako leto ob prazniku sv. Joahima in Ane praznujemo dan starih staršev, starejših. »Vsako leto nas nagovori papež, letos, da bi imeli upanje. Tudi ko so omejitve, fizične težave, lahko nadaljujemo ljubiti, nadaljujemo moliti. Na ta način nadaljujemo živeti z Gospodom in bližnjim. Smo na predvečer pomembnega praznika Marijinega vnebovzetja. Prosim za vse vas varstva Naše Gospe, naj vam pomaga in vas vedno spremlja.«

Sveto mašo je ob vodil škof Maksimilijan Matjaž. FOTO: Jože Potrpin

Skrb za bližnjega

Škof Matjaž pa je v pridigi izpostavil, da smo kot ljudje res krhka posoda. »To, kar je rekel apostol Pavel v današnjem berilu, da imamo zaklad našega življenja, ki je sicer večno, trajno, pa vendar ga imamo v ubogih, lončenih posodah. Ki so lomljive, se hitro zlomijo že ob vsakem najmanjšem naporu ali stiski. In takrat se zavedamo, kako zelo potrebujemo pomoči drugih. Zato smo hvaležni, če se znajdejo okrog nas ljudje, ki poznajo zapoved: ljubite svojega bližnjega kakor samega sebe. V ljubezni do bližnjega je zajeta tudi ljubezen do Boga. In če kje, potem v takšnem domu lahko izkušamo, kako pomembna in kako potrebna je ta zapoved oziroma naša skrb za bližnjega. Ko ste tukaj ljudje, ki ste v življenju že veliko storili, sedaj pa tudi sami potrebujete pomoč. In veste, kako hvaležni ste za vsakega, ki vam je pripravljen narediti kaj dobrega, ko ga potrebujete. Zavedamo pa se tudi, da smo lahko vedno in v vsakem času sposobni narediti kaj dobrega in kaj lepega. Tudi če ste ubogi in bolni, tisto dobro, kar nam ostane, je še vedno lepa beseda, prijazen pogled, molitev, dobro delo. Vse to gradi naše medsebojne odnose, ne samo med nami, ampak tudi naše odnose z Bogom.«

Nalaganje
Nazaj na vrh