Slovesnost se je začela s sveto mašo, ki jo je daroval upokojeni koprski škof Jurij Bizjak ob somaševanju generalnega vikarja Slavka Rebca. Po sv. maši so verniki romali z prižganimi svečami do kapele, ki stoji ob vznožju poti.

Kapela je bila zgrajene iz obljube. Prva svetovna vojna je pustila globoke rane v srcih ljudi, saj so mnogi fantje darovali svoja mlada življenja. Nekaj se jih je tudi vrnilo domov. Tako so prišli tudi šempeterski fantje – vojaki iz avstrijske vojske, ki so se zaobljubili, da za srečno vrnitev postavijo kapelo v čast Materi Božji. To delo so prevzeli Tomcovi iz Šempetra leta 1922. Postavili so jo ob vznožju klanca, ki vodi k cerkvi. Bila je spomin in opomin vaščanom na hude čase in izraz zaupanja in ljubezni do svetega, presežnega ter hvaležnost do Boga in matere Marije. Leta 1938 je neki italijanski vojak po nesreči kapelico podrl s tovornjakom. Takratni komandant italijanske vojske jo je dal znova pozidati in narediti lepo kovinsko ograjo okrog nje.

Kapelica je bila po letu 1945 v veliko spotiko komunističnemu režimu. Nahujskani domačini brez občutka za sveto in kulturno so složno sklenili, da je treba kapelico podreti ter tako izbrisati znamenje Boga med ljudmi. Po zaslugi vernih mož in žena se njihova namera ni uresničila. Na dan, ko je bila napovedana rušitev, so verniki organizirali beljenje in polaganje ploščic. Komunisti so presenečeni opazovali, zle namere rušenja pa hvala Bogu niso izpeljali. Obnovili so notranjost kapele in zunanjo fasado. Restavrator je restavriral lep Marijin kip.

Ob kapeli se ustavljajo verni in neverni. Marijina podoba prinaša upanje, utrjuje našo katoliško vero ter daruje vsem, ki se k njej zatekajo Božji blagoslov in Marijino varstvo.

Po končani slovesnosti so ob podpori sodelavk Karitas pripravili pogostitev ter prijateljsko druženje.