Slavnostni petkov koncert so bogatili orglavec Luka Gojkošek z deli Vivaldija, Haydna in Händla, Vokalni kvartet Elinor z narodnimi, domovinsko in Schubertovo Ave Maria ter orglarski mojster in vzdrževalec Simon Kolar s predstavitvijo obnove orgel in kora.

Značilnosti orgel je skupaj z orglavcem v nedeljo pred blagoslovom še enkrat predstavil domačin Simon Kolar. Ob spremljavi obnovljenih orgel so peli združeni župnijski mešani pevski zbor, Ženski in Moški pevski zbor iz Dramelj pod vodstvom Anje Brečko in Gregorja Kolarja, za orglami je bil Luka Gojkošek. Opravljeno veliko in imenitno delo pa so predstavili tudi v priložnostni zgibanki.

Orgle v cerkvi sv. Uršule izvirajo iz leta 1721. FOTO: Jože Potrpin

Janečkove orgle

Cerkev sv. Uršule na dominantni legi na hribu Sveta Uršula oz. v Vodulah je nastala med letoma 1650 in 1660. Gre za primer zgodnje baročne romarske cerkve z neorenesanačnimi elementi. Ob zunanjo vzhodno steno prezbiterija je prizidana manjša kapela iz 19. stoletja. Večina opreme je iz 17. in 18. stoletja. Ima impozanten veliki zlat oltar. Zanimiv je procesijski kip Matere Božje. Celotna notranjščina je poslikana z dekorativno-figuralno poslikavo.

Pri cerkvi sv. Uršule nad Dramljami je bilo ta konec slovesno. FOTO: Jože Potrpin

Nove, baročne orgle pa je vanjo postavil leta 1721 Janez Frančišek Janeček iz Celja, sicer češkega rodu, ki velja za enega najprepoznavnejših slovenskih orglarjev. Na Uršuli imajo torej zelo verjetno najstarejše Janečkove orgle. S svojim začetnim izdelkom v skoraj novi romarski cerkvi sv. Uršule si je pridobil sloves, ki ga je zatem vodil po bližnji in daljni okolici vse do ljubljanske stolnice. Po Sloveniji je ohranjenih še kar nekaj njegovih del. Njegove največje danes ohranjene so v Olimju.

V vsakih orglah je celotni orkester. (Škof Stanislav Lipovšek)

Do nedavnega je sicer veljalo, da jih je postavil neznani orglar. Pred desetimi leti pa je Pokrajinski muzej Ptuj Ormož izdal monografijo o celjskem orglarju Janezu Frančišku Janečku, ki je na podlagi temeljitih raziskav razkrila, da so uršulske orgle nedvomno njegovo delo, čeprav na pokrovu sapnice ni običajne etikete ali podpisa. Med zadnjim restavriranjem pa so globoko v notranjosti sapnice vendarle odkrili mojstrov podpis in letnico: 1721. In njihova presenetljiva posebnost je tudi, da register Mixtur, ki vsebuje tri vrste piščali, ima tudi terčno vrsto. To pomeni, da so to edino poznane slovenske baročne orgle, ki v zvočni kroni vsebujejo terco.

Več tisoč ur restavratorskih del

Zahtevno restavratorsko delo do zdaj večkrat predelanih in prestavljenih Janečkovih orgel je leta 2023 prevzela Orglarska delavnica Kolar iz Dramelj (Pletovarje). Obenem so z mojstri, delavci in župljani prostovoljci prenovili kor. Obnovljena dela na koru so blagoslovili že leta 2025. Restavrirali pa so vse dovolj ohranjene piščali ter rekonstrukcijsko izdelali preostale, ki so bile uničene ali so manjkale. V prenovljenih in restavriranih orglah je 495 piščali, 324 kovinskih in 171 lesenih. Največja meri dva metra in pol, najmanjša pa le dva cm. Razporejene so v osem manualnih in dva pedalna registra.

Pesem vedno znova nekako dviga k najlepšim in temeljim vrednotam, tudi vrednotam naše vere in našega krščanskega življenja. (Škof Stanislav Lipovšek)

Sledilo je zahtevno restavriranje originalne manualne sapnice, rekonstrukcija igralne trakture in registrature, rekonstrukcija obeh klaviatur, izdelava dveh polnilnih klinastih mehov in vseh pripadajočih vetrnih kanalov, vgradnja novega ventilatorja, restavriranje orgelske omare z okrasjem in izdelava nove organistove klopi. Na podlagi prvotnega marmorina je restavrator Boštjan Roškar opravil rekonstrukcijo poslikave orgelske omare. V restavriranje je bilo vloženih približno 6.000 delovnih ur.

Nedeljsko mašo in blagoslov orgel je vodil škof Stanislav Lipovšek. FOTO: Jože Potrpin

Obujenje iz »globokega spanja«

Postopek še ni popolnoma končan; manjka še uglaševanje najvišjih in najnižjih tonov. Orgle niso namenjene mogočnemu igranju, temveč izstopajo z edinstveno baročno intonacijo, kakršna se je uporabljala pred tristo leti.

Čeprav je bilo restavriranje teh orgel časovno in finančno precej zahtevnejše, kot če bi postavili enako velike nove, so mojstri restavriranja, krajani in farani vseeno veseli, da so iz »globokega spanja« obudili pomemben in unikaten del ne le krajevne, ampak tudi širše cerkvene, glasbene, tehnične in kulturne dediščine. Tako bodo »oživljene« orgle še mnogim naslednjim rodovom pevcev in poslušalcev bogatile doživljanje glasbe in krepile vero!

Ubranost glasov, ubranost src

Škof Lipovšek je mašno razmišljanje posvetil prazniku zavetnice svete Uršule dolgoletni prisotnosti svetišča na Sveti Uršuli in blagoslovu obnovljenih, zgodovinskih orgel. Obenem je spomnil tudi na misijonsko nedeljo in pozval k svetosti. Po škofovih besedah »smo vsi poklicani, da živimo in širimo evangelij, smo odgovorni za skupno dobro in Božje kraljestvo.«

Škof Lipovšek je poudaril, da tudi z glasbo širimo evangelij. FOTO: Jože Potrpin

Zahvalil se je in čestital župniku Planincu in njegovim sodelavcem, mojstru Simonu Kolarju, ki so instrument na novo oživili, da bo »služil svojemu namenu«. »Kot že rečeno, naša naloga je, da živimo Božje kraljestvo oziroma evangelij Jezusa Kristusa. Tu imamo pomoč, našo kraljico instrumentov, ki so orgle, in danes je naša misel pri orglah. Cerkev namreč upošteva naravo, človeško naravo, ki najgloblja čustva izraža ne samo z besedo, ampak s še bolj vzvišeno besedo, ki je petje in glasba.«

S petjem bogoslužje postane prijetnejše, duh se lažje dviga k višku. (Škof Stanislav Lipovšek)

»Saj vemo, če je kakšna dobra družba, nazadnje tudi rečemo, pa še eno zapojmo,« je nadaljeval škof Lipovšek: »To se pravi, pesem vedno znova nekako dviga k najlepšim in temeljim vrednotam, tudi vrednotam naše vere in našega krščanskega življenja. In v vsakih orglah je celotni orkester. To je imenitna spremljava in potem tudi pesem postaja bolj močna, sigurna, globoka in doživeta.«

Oglejte si fotogalerijo z nedeljske slovesnosti (FOTO: Jože Potrpin)

»Zato smo hvaležni, da smo jih imeli in imamo tudi danes imenitne orglarske mojstre, ki skrbijo za to, da so ti instrumenti koliko toliko urejeni in tudi usposobljeni za službo pri bogoslužju, pa tudi izven njega, saj vemo, da so orglarski koncerti še kako obiskani. Tudi vatikanski koncil je cerkveno glasbo postavil na svoje pravo mesto, ko je zapisal, da s petjem bogoslužje postane prijetnejše, duh se lažje dviga k višku. Z ubranostjo glasov se doseže tudi ubranost src.«