Zares so lahko bili ponosni in veseli novega zgodovinskega podviga (pred petimi leti so v zvonik potegnili tri nove zvonove), saj so maloštevilna župnija (vendar najstarejša in mejna v Dravski dolini) in sicer »časi niso nikoli pravi«. So pa župljani, krajani in občani zopet stopili skupaj, »zazveneli kot eno« za skupno dobro. Sedanje orgle orglarja Andreja Malahovskega so namreč dosegle častitljivo starost 161 let. Svojemu namenu so odslužile zaradi dotrajanosti, nove orgle pa naj bi služile naslednjih sto let.

Nove orgle na koru. FOTO: Jože Potrpin

Praznik kulture

Orgle je na začetku slovesne maše ob somaševanju župnika Motalna, duhovnega pomočnika dr. Vinka Potočnika, dr. Ivana Rojnika in asistenci diakonov blagoslovil in predal v bogoslužne namene celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž. Z organistom Andrejem Dvoršakom so nato prvič v polnosti zaživele oz. zaigrale Bogu v hvalo. Pela sta župnijski pevski zbor pod vodstvom Ivanke Unuk in otroški zbor pod vodstvom Darje Altbauer, ki je bila tudi solistka na koru.

Blagoslov orgel. FOTO: Jože Potrpin

Pred koncem maše sta orgle predstavila mojster Dvoršak v besedi in študentka orgel na Akademiji v Gradcu Ane Jelen za orglami. Temu so sledile še besede zahvale župnika Motalna, župana Radelj ob Dravi Alana Bukovnika in predsednika KS Remšnik Saša Grögla, navzoča je bila tudi državnozborska poslanka SDS Alenka Helbl. Slavje pa so zaokrožili zahvalna pesem, izročitev priznanj botrom, dobrotnikom in darovalcem iz rok škofa Matjaža ter agape in druženje ob dobrotah prizadevnih gospodinj pred župniščem.

Kakovostno delo

Nove orgle so bile v celoti izdelane v orglarski delavnici v Hočah pod vodstvom mojstra Andreja Dvoršaka. Za likovno podobo je poskrbel restavrator Martin Klinc, toniral jih je Sandi Potočnik. Glasbilo sestavljata po ena manualna in pedalna klaviatura. Igralnik je iz hrastovega lesa in prigrajen orgelski omari. Orgelska omara je barvno ter oblikovno prilagojena prostoru. S skupno 645 piščalmi in 10 registri so orgle za volumen cerkve optimalne velikosti. Kovinske piščali so večinoma iz zlitine kositra in svinca, nekaj iz smrekova lesa. Igralna (tonska) traktura je mehanska; vsa mehanika v igralniku je v leseni izvedbi. Za zagotavljanje stabilnega in mirnega zraka ima manualna sapnica regulirni meh. Ohranili pa so okraske, da je ostal spomin na prvotne orgle.

FOTO: Jože Potrpin

Po besedah mojstra Dvoršaka so »vsake orgle nekaj enkratnega, so edino glasbilo, ki se načrtuje, izdela in na koncu zvočno prilagodi za točno določen prostor. Po številu registrov sodijo med manjše, vendar so dovolj velike za tukajšnjo cerkev. Odlikujejo pa se po zvočni raznolikosti in pestrosti posameznih registrov in registrskih kombinacij, ki so primerni predvsem za spremljanje petja, za kar se bodo tudi največ uporabljale«.

Poslanstvo kristjanov

Škof Matjaž se je ob blagoslovu novih orgel v Remšniku v pridigi zahvalil zbranim duhovnikom, občinskim in krajevnim predstavnikom in vernikom ter se osredotočil na globlji pomen dogodka in poslanstvo kristjanov. Na simboliko in pomen orgel, Cerkev kot živo Kristusovo telo in sinodalnost Cerkve, slišani nedeljski evangelij, evharistijo in darove Sv. Duha, sklenil pa s prošnjo, da bi nove orgle pričevale sedanjemu in prihodnjim rodovom.

Škof Matjaž med pridigo. FOTO: Jože Potrpin

Notranja harmonija

Kot je še posebej poudaril, »morda se vprašamo, zakaj blagoslov orgel pritegne takšno množico ljudi in nas še posebej nagovarja, tako kot veselje krščanskega ljudstva ob novih zvonovih. En razlog je zagotovo v tem, da so orgle t. i. kraljica inštrumentov, dragocene ne le zaradi materialov, ampak tudi zaradi svoje sestave. Vedno znova nas preseneča, kako skrbno morajo biri te piščali zložene in povezane, da lahko iz njih izvabimo posebno melodijo. To je drugi razlog, zakaj nas orgle tako povezujejo in dvigajo – izražajo namreč notranjo harmonijo, uglašenost in povezanost, po kateri vsak hrepeni. Živimo in razvijamo se lahko le v urejenih odnosih, kjer se medsebojno spoštujemo in podpiramo ter kjer ima vsak član svoj prostor, vrednost in poslanstvo«.

FOTO: Jože Potrpin

Skupnost bratov in sester

Cerkev pa je skupnost bratov in sester, ki tvorijo živo Kristusovo telo, ki je večna. »V središču je Gospod, ki nas je poklical in po njegovem Telesu in Krvi postajamo ljubljeni Božji sinovi in hčere. To je naša resnica, ki jo vedno znova izpovedujemo, ko se zbiramo kot Cerkev. Nismo društvo za kulturno preživljanje prostega časa, temveč ko prihajamo skupaj, uresničujemo Božje kraljestvo.«

Sol modrosti in resnice

In Božja beseda na ta praznični dan jim nadalje govori, kdo v resnici kot Božje ljudstvo so. »Smo sol zemlje in luč sveta. Poklicani smo, da smo koristni v svojem času in prostoru ter da svoje luči ne skrivamo. Morda se včasih ne počutimo preveč sposobne za to službo soli in luči. Sol daje jedi okus in ji preprečuje gnitje. Ta jezik simbola nam danes govori, kako je v vsaki družbi nujno potrebna sol modrosti in resnice, ki ohranja skupnost zdravo in močno,« je med drugim še poudaril škof Matjaž.