Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Blaž Otrin iz Nadškofijskega arhiva Ljubljana med letošnjimi prejemniki Aškerčevega priznanja

Za vas piše:
M. M.
Objava: 20. 10. 2026 / 10:24
Oznake: Kultura
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 20.10.2026 / 14:21
Ustavi predvajanje Nalaganje
Blaž Otrin iz Nadškofijskega arhiva Ljubljana med letošnjimi prejemniki Aškerčevega priznanja
Blaž Otrin ob odprtju razstave o Lorenzu in Rozi Krach letos marca v Galeriji Družina. FOTO: Tatjana Splichal

Blaž Otrin iz Nadškofijskega arhiva Ljubljana med letošnjimi prejemniki Aškerčevega priznanja

V Arhivskem društvu Slovenije so ob dnevu slovenskih arhivov podelili Aškerčevo nagrado in priznanji za leto 2026. Na slovesnosti v Arhivu RS je Aškerčevo nagrado za življenjsko delo prejel Miroslav Novak (Pokrajinski arhiv Maribor), Aškerčevi priznanji za inovativnost, povezovanje in raziskovalno odličnost pa sta prejela Borut Batagelj (Zgodovinski arhiv Celje) in Blaž Otrin (Nadškofijski arhiv Ljubljana).

Blaž Otrin iz Nadškofijskega arhiva Ljubljana je prejel priznanje za izjemno raziskovalno delo pri pripravi razstave in kataloga Lorenz in Roza Krach - pionirja ateljejske fotografije v Sloveniji. Odprtje razstave in predstavitev kataloga je marca gostila Galerija Družina.

Katalog o Lorenzu in Rozi Krach. FOTO: Tatjana Splichal

Začetki fotografije na Slovenskem

Po mnenju komisije je Otrinova »raziskava prinesla pomembna nova odkritja o začetkih fotografije na Slovenskem, med drugim o delovanju enega prvih stalnih fotografskih ateljejev v Ljubljani že leta 1854 in o doslej prezrti fotografinji Rozi Krach«. Posebno dragoceno je tudi odkritje dveh dagerotipij iz leta 1850, ki sodita med najstarejše znane fotografske upodobitve na našem ozemlju.

Kako je prišlo razstave?

Razstavo o Lorenzu in Rozi Krach je spodbudilo naključje: uršulinka s. Jasna Kogoj je Otrinu, ki ji je med popotnim pogovorom omenil to svoje področje dela, povedala, da v uršulinskem arhivu hranijo dve dagerotipiji iz leta 1850.

Kot ugotavlja Otrin, je bila Roza Krach zagotovo najpomembnejša fotografinja tistega časa na slovenskem ozemlju. Znano je, da je leta 1877 fotoatelje preselila v Knafljev prehod, ko je leta 1883 odšla v tujino, pa je utonila v pozabo.

Dan slovenskih arhivov je Arhivsko društvo Slovenije razglasilo leta 1976. Aškerčevo nagrado in priznanja pa podeljujejo bienalno od leta 2002.

Miroslav Novak 

Prejemnik Aškerčeve nagrade za življenjsko delo Miroslav Novak je arhivski svetnik Pokrajinskega arhiva Maribor. Najvišje stanovsko priznanje je prejel za življenjsko delo in pionirski prispevek k uvajanju informacijskih tehnologij v slovensko arhivsko dejavnost. Kot piše v utemeljitvi, je Novak eden ključnih strokovnjakov, ki so slovensko arhivistiko popeljali iz sveta klasičnih arhivskih evidenc v digitalno dobo. Njegova bibliografija obsega več kot 530 del, s pedagoškim in mentorskim delovanjem pa je pomembno vplival na več generacij slovenskih arhivistov..

Borut Batagelj

Borut Batagelj iz Zgodovinskega arhiva Celje pa je prejel Aškerčevo priznanje za izvirne in odmevne pristope k predstavljanju arhivskega gradiva ter približevanju arhivske dejavnosti širši javnosti. S projektom International Archives Week Challenge, ki povezuje več kot 40 arhivov iz držav Evropske unije, ter jubilejnim projektom osebno@zac.si: 70 let Zgodovinskega arhiva Celje je pokazal, da so arhivi lahko odprte, ustvarjalne in mednarodno povezane kulturne ustanove.



Nalaganje
Nazaj na vrh