Predavanja in pogovori so osvetlili možnosti, ki jih umetna inteligenca ponuja pri pastoralnem delu, hkrati pa odprli vprašanja o njenih omejitvah, etični odgovornosti in nenadomestljivi vrednosti pristnih medčloveških odnosov.

Klepetalnik ne more nadomestiti človeka

Gostja prvega dne je bila doc. dr. Mateja Centa Strahovnik, ki je predstavila delovanje umetne inteligence, zlasti pogovornih sistemov oziroma klepetalnikov. Pojasnila je, kako ti oblikujejo odgovore na naša vprašanja in zakaj lahko pogovor z njimi ustvari vtis osebnega stika.

Posebno pozornost je namenila nevarnosti pretirane čustvene navezanosti na klepetalnike. Ljudje, ki doživljajo osamljenost ali čustvene stiske, lahko v takšnem sistemu začnejo prepoznavati sogovornika, ki postopoma postane nadomestek za pristne odnose. Njegova stalna dostopnost in navidezno razumevajoči odgovori lahko ta občutek še okrepijo.

FOTO: Arhiv Nadškofije Maribor

Ob tem je predavateljica opozorila na bistveno razliko med človeškim sogovornikom in računalniškim sistemom. Klepetalnik lahko oblikuje besedilo, ki zveni sočutno, vendar to ni izraz človeškega čustvovanja ali osebnega doživljanja stiske drugega. Jezikovni modeli, na katerih temeljijo takšni sistemi, se med učenjem na obsežnih zbirkah učnih podatkov naučijo jezikovnih vzorcev in povezav, na podlagi katerih nato oblikujejo odgovore.

Predavateljica je predstavila tudi uporabne možnosti umetne inteligence. Opozorila je na orodja, ki so lahko v pomoč pri iskanju virov, zbiranju gradiva in pripravi pastoralnih vsebin. Ob premišljeni uporabi lahko olajšajo delo, pri čemer ostajata pomembni človekova presoja in odgovornost za uporabljeno vsebino.

Etična vprašanja vsakdanje uporabe

Drugi dan je bil gost ljubljanski pomožni škof mons. dr. Anton Jamnik. V predavanju »Etični in moralni vidik uporabe umetne inteligence v luči papeževe okrožnice Magnifica humanitas« je predstavil okrožnico ter vprašanja, ki jih uporaba umetne inteligence odpira v vsakdanjem življenju.

Obiskal jih je tudi ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. FOTO: Arhiv Nadškofije Maribor

Med poudarki predavanja je bilo vse težje razlikovanje med vsebinami, ki jih ustvari človek, in tistimi, ki nastanejo z umetno inteligenco. To prinaša izzive tudi v izobraževanje, zlasti pri presojanju samostojnosti študentskega dela. Škof Jamnik je kot primer navedel prakse na nekaterih fakultetah, kjer pri določenih pisnih nalogah zahtevajo ročno pisanje, da bi omejili uporabo umetne inteligence in lažje preverili znanje študentov.

Popoldanski del srečanja je bil namenjen spoznavanju Rogaške Slatine. Lokalni vodnik je udeležencem predstavil zgodovino kraja in razvoj zdraviliškega turizma. Med ogledom so obiskali znamenito zdraviliško promenado in Kristalno dvorano ter spoznavali bogato kulturno dediščino zdraviliškega kraja.

Spoznavanje Rogaške Slatine. FOTO: Arhiv Nadškofije Maribor

FOTO: Arhiv Nadškofije Maribor

Zvečer je sledil pogovor s filmskim ustvarjalcem Davidom Sipošem ob filmu Naša kri: Eksodus 1945. Pogovor je osvetlil nastajanje filma in zgodovinsko ozadje množičnega bega ljudi čez Karavanke v Avstrijo ob koncu druge svetovne vojne.

Sipoš se je dotaknil tudi uporabe umetne inteligence v filmski produkciji. Predstavil je njeno vse pomembnejšo vlogo pri ustvarjanju vizualnih učinkov in drugih postopkih filmske obdelave. Z udeleženci je delil še načrte za prihodnje filme ter izzive, s katerimi se srečuje pri svojem delu.

Umetna inteligenca – strah ali priložnost?

Gost zadnjega dne je bil asist. dr. Jonas Miklavčič s Teološke fakultete, ki je pripravil predavanje »Umetna inteligenca – strah ali priložnost?«. Uvodoma je pojasnil osnove delovanja umetne inteligence in algoritmov, ki obdelujejo podatke o naši spletni dejavnosti. Ob tem je opozoril na digitalne sledi, ki jih puščamo z obiskovanjem spletnih strani in uporabo družbenih omrežij.

Dr. Jonas Miklavčič s Teološke fakultete. FOTO: Arhiv Nadškofije Maribor

V nadaljevanju je predstavil priložnosti, ki jih umetna inteligenca ponuja pri obdelavi velikih količin podatkov in organizaciji zahtevnih sistemov. Med primeri je izpostavil zdravstvo, kjer lahko takšna orodja pomagajo pri načrtovanju dela, razporejanju obveznosti ter analizi zdravstvenih podatkov in izvidov.

Kot ponazoritev strojnega učenja je navedel raziskovalni primer prepoznavanja znakov Parkinsonove bolezni na podlagi govora. Po njegovih navedbah je sistem, razvit na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko, pri obravnavani nalogi dosegel približno 73-odstotno uspešnost. Model so učili na označenih govornih posnetkih oseb s Parkinsonovo boleznijo in oseb brez nje, s čimer se je naučil prepoznavati razlike med obema skupinama.

Takšen rezultat odpira tudi vprašanje razložljivosti: sistem lahko zazna vzorce, ne da bi bilo mogoče njegovo posamezno presojo preprosto in v celoti pojasniti. Prepoznavanje vzorcev v raziskovalnem okolju zato še ni enako zanesljivi klinični diagnozi.

Prav ob uporabi v zdravstvu je predavatelj izpostavil eno ključnih etičnih vprašanj: kdo nosi odgovornost, če umetna inteligenca pri analizi izvida naredi napako? Kako se odgovornost porazdeli med razvijalce, ustanovo, ki sistem uporablja, in strokovnjaka, ki se opre na njegov rezultat? Hitrost obdelave podatkov namreč ne pomeni nezmotljivosti, zato uporaba takšnih orodij zahteva jasno določeno odgovornost in strokovno presojo.

V zadnjem delu predavanja je dr. Miklavčič prikazal, kako zahtevno postaja razlikovanje med pristnimi fotografijami in podobami, ustvarjenimi z umetno inteligenco. Navedel je primera s fotografskih natečajev, pri katerih je bila umetno ustvarjena podoba nagrajena, pristna fotografija pa zavrnjena zaradi napačne presoje, da je nastala z umetno inteligenco. S tem je ponazoril izzive, ki jih nova tehnologija prinaša na področje zaupanja, avtorstva in preverjanja pristnosti vsebin.

FOTO: Arhiv Nadškofije Maribor

V središču ostaja osebna bližina

Duhovniški in diakonski dnevi so ponudili priložnost za spoznavanje novih tehnologij in razmislek o njihovi odgovorni uporabi. Umetna inteligenca je lahko dragocen pripomoček pri delu, iskanju informacij in organizaciji, njena uporaba pa zahteva poznavanje omejitev ter etično presojo.

FOTO: Arhiv Nadškofije Maribor

Za pastoralno delovanje ostaja bistvena osebna bližina. Čeprav klepetalnik zagotavlja, da je vedno na voljo, takšen odgovor ni enakovreden navzočnosti človeka, ki posluša, sočustvuje in prevzema odgovornost za odnos. Tehnologija lahko duhovniku in diakonu pomaga pri njunem poslanstvu; pristno srečanje, živa beseda in človeški obraz pa ostajajo nenadomestljivi.