Poslanci SDS, NSi, SLS in Fokusa, Demokratov in Resnice menijo, da je sprememba zakona koristna za lokalna društva, ki lahko prireditve organizirajo zgolj v šolskih prostorih. Poudarili so, da se zaradi spremembe zakona ne bo povečala dostopnost do alkohola, spreminja se zgolj organizacijski vidik proslav in prireditev na podeželju. Nasprotno menijo v opoziciji. V Svobodi ocenjujejo, da bo z opustitvijo preventivnih ukrepov pitje alkohola postalo bolj dostopno in normalizirano, v SD pa, da pozitivne posledice predloga zakona ne odtehtajo negativnih, in sicer normalizacije alkohola. Državni zbor bo o noveli odločal na plenarni seji.

Na seji odbora so opozicijski poslanci po poročanju STA predlagali še, da se razprava preloži in opravi z zainteresiranimi organizacijami, koalicijski pa so poudarili, da je bila široka razprava o tem opravljena že v preteklosti, zato zdaj ni potrebna. Predlog je bil tako zavrnjen.

»Predlog je nerazumen in škodljiv«

Za dodaten komentar glede omenjene tematike smo se obrnili na strokovno sodelavko Slovenske karitas Andrejo Verovšek, ki se že vrsto let srečuje z ljudmi, ki se soočajo z odvisnostjo od alkohola. »Če govorim kot strokovna delavka, ki se že 25 let srečuje z ljudmi, ki jim je čezmerno pitje alkohola negativno zaznamovalo življenje, tak predlog ocenjujem kot nerazumen, škodljiv in v nasprotju s prizadevanji Slovenske karitas ter številnih drugih organizacij.«

Andreja Verovšek. FOTO: Bogomir Štefanič

Po njenih besedah je poslanstvo Slovenske karitas pomagati ljudem, jih podpirati in prispevati k temu, da bi lahko živeli zdravo, kakovostno in izpolnjujoče življenje. »Veliko je okoliščin, ki jim to otežujejo, pa nanje nimamo vpliva. Nobene potrebe ni, da bi bila ena od teh okoliščin tudi pretirano toleranten odnos do alkohola v naši družbi. To je nekaj, kar lahko spreminjamo. Za to bi si morali prizadevati vsi.«

Alkohol kot samoumeven del družabnih dogodkov?

Šola, zdravstvena ustanova ali drugi javni prostori imajo pomembno vzgojno vlogo tudi takrat, ko v njih ne poteka pouk oziroma redna dejavnost, nadaljuje Veroškova. »Zato ni primerno, da bi se v njih odvijali dogodki in načini druženja, ki so v popolnem nasprotju s poslanstvom, ki ga te ustanove uresničujejo – to pa sta skrb za sočloveka in zagotavljanje kakovosti njegovega življenja.« S prepovedjo po njenem mnenju skrbimo za varovanje otrok in mladostnikov, da mladi niso po nepotrebnem izpostavljeni tveganjem za razvijanje škodljivih vzorcev vedenj. »Če se ta prepoved odpravi, se nehote normalizira pitje alkohola v javnosti in s tem poveča tveganje, da bi se alkohol še bolj utrdil kot samoumeven del družabnih dogodkov.«

V vsaki četrti družini alkohol predstavlja težavo

Po podatkih, s katerimi razpolaga Verovškova, se s posledicami alkohola sooča vsaka četrta družina v Sloveniji. »Vsak dan ljudje izgubljajo zdravje in življenja zaradi posledic alkohola – na cestah, pri delu in v družinah samih.« Pri tem izpostavlja, da ob strokovnjakih tudi številne nevladne organizacije in javne ustanove, med njimi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje RS, vlagajo veliko znanja in energije v preventivne dejavnosti, razvoj programov psihosocialne pomoči in zagotavljanje različnih oblik zdravljenja. »Ta prizadevanja moramo še naprej krepiti, saj posledice škodljivega pitja alkohola ostajajo velik javnozdravstveni in družbeni problem. Prav zato je rahljanje obstoječih varovalnih ukrepov lahko tvegano.«

Po mnenju naše sogovornice bi morali imeti za rahljanje obstoječih omejitev tehtne razloge in strokovno oceno posledic. »Zgolj dejstvo, da v šoli v določenem trenutku ne poteka pouk, še ne pomeni, da je pitje alkohola v tem prostoru primerno,« je še dodala.