Parlamentarni odbor v Veliki Britaniji je pod vprašaj postavil vlogo kraljice Elizabete II. kot poglavarke anglikanske Cerkve. V ozadju njihove pobude je odločitev šestnajstih držav članic skupnosti Commonwealth, na podlagi katere lahko odslej na britanski prestol sede tudi katoličan. Takšen scenarij pa prinaša vprašanje, 'ali je sploh še primerno od monarha zahtevati, da je v skupnosti z anglikansko Cerkvijo', so v časniku 'The Daily Telegraph' minuli teden navedli odlomek poročila omenjenega odbora.

Po trenutno veljavni zakonodaji mora vladar pripadati anglikanski Cerkvi in ob prevzemu krone prevzeti tudi vlogo cerkvenega poglavarja, v Veliki Britaniji pa mora spodbujati anglikansko vero. Po mnenju parlamentarnega odbora za politične in ustavne spremembe bi bila za morebitnega katoliškega poglavarja izjemno zahtevna naloga, če bi moral prevzeti vlogo poglavarja anglikanske Cerkve. Zato bi moral parlament razmisliti o povezavi med monarhom in anglikansko Cerkvijo.

Tiskovni predstavnik anglikanske Cerkve je po navedbah časnika izjavil, da mora biti cerkveni poglavar v skupnosti s Cerkvijo in skrbeti za njen obstoj. Robert Morris, ustavni izvedenec na univerzitetnem kolegiju v Londonu, pa je vlogo poglavarja v njenem bistvu označil kot ceremonialno.

Države članice skupnosti Commonwealth so konec letošnjega oktobra umaknile zakon, ki je prepovedoval poroko britanskega prestolonaslednika s katoliškim partnerjem. Umaknjena je bila tudi postavka, da sme hči trenutnega vladarja prestol prevzeti le v primeru, če ni v vrsti nobenega moškega naslednika.