Zaradi značilne oblike Boč, ki se dviga nad ravnicami Dravskega in Ptujskega polja, pogosto imenujejo kar štajerski Triglav. Vsekakor je gora – no, glede na nadmorsko višino bolj hrib –, ki jo vidimo že od daleč, a jo vsakič, ko se podamo nanjo, doživimo drugače.

Na Boč gremo precej pogosto, a ne vedno po isti poti, saj bi to otrokoma postalo dolgočasno, pač pa izberemo vsakič drugo. Vzpon na Boč je tako za nas rekreacija, pri kateri izbiramo med lažjimi pohodi, se včasih odločimo za katero od daljših različic, nanj pa se je mogoče povzpeti tudi po zelo zahtevni varovani poti, speljani čez skalovje.

Za ferato potrebujemo nekaj znanja plezanja in ustrezno opremo. FOTO: Mateja Mazgan Senegačnik

Planinski dom

Boč je gora, ki jo mnogi Štajerci spoznajo zelo zgodaj. Kot otroci ga osvajajo na šolskih izletih, družinskih pohodih ali prvih samostojnih podvigih v naravi. Tudi kasneje ga mnogi obiskujejo že iz navade in bližine ter predvsem čudovitih razgledov. Pika na i pa je prijeten Planinski dom na Boču, ki stoji na 658 metrih nadmorske višine. Od tu je do vrha še dobrih 300 metrov vzpona, približno toliko pa znaša tudi vzpon do doma, če se odločimo na pot, ki se začenja v Zgornjih Poljčanah. Sami se pri njem vedno z veseljem ustavimo. Po vzponu se prileže kratek počitek na soncu, osvežilna pijača ali katera izmed domačih jedi, ki jih ponujajo prijazni oskrbniki. Še posebej radi posedimo na zunanji terasi. Do doma, ki gosti tudi različne planinske tabore, je mogoč dostop po asfaltirani cesti, zato je priljubljen tudi med kolesarji, ki imajo radi vzpone. Če se vam zdi pot iz katerega od nižje ležečih izhodišč predolga in prezahtevna, je lahko vaše izhodišče za vzpon na Boč prav planinski dom.

Boč je večinoma poraščen z gozdom, predvsem z bukvijo, gabrom in kostanjem, ki ustvarjajo lepo kuliso.

Boč je večinoma poraščen z gozdom, predvsem z bukvijo, gabrom in kostanjem, ki ustvarjajo lepo kuliso. Poti se vijejo skozi senco dreves, le na travnatem pobočju, kjer je planinski dom, pridemo iz gozda. Tudi vrh je povsem porasel z njim, razgled pa omogoča razgledni stolp, ki se dviga nad krošnje dreves. Pod nami se odpre razgled na Dravsko in Ptujsko polje, na Haloze, in Kozjansko, v daljavi pa se v jasnih dneh pokažejo tudi Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe in deloma Karavanke. Razglednega stolpa smo še posebej veseli, ko dolino prekriva megla, takrat se zdi, kot da je pod nami morje.

Prelepa velikonočnica

Na Boč se najpogosteje podamo od planinskega doma ali pa iz doline, iz Poljčan. Ti dve poti sta nam, pa čeprav vodita skozi gozd, najbolj všeč, saj potekata po sončni strani hriba. Poti s te strani se razdelijo, kasneje pa združijo, zato si lahko izberemo različne kombinacije, ki popestrijo vzpon. V zgornjem delu lahko izberemo tudi najzahtevnejšo različico, ki je prava ferata – zahtevna varovana pot, speljana čez mogočno skalovje. Sicer je zelo dobro opremljena z jeklenicami in klini, a se je na nekaj mestih treba potruditi. Sami smo se za to različico odločili nekajkrat in zaradi izpostavljenosti primerno poskrbeli za varnost s samovarovalnim kompletom in čelado.

Redka velikonočnica spomladi privabi mnogo občudovalcev. FOTO: Mateja Mazgan Senegačnik

Boč je naravovarstveno izjemno pomembno območje. Vsako pomlad se nanj povzpne veliko ljudi, ki si želi videti cvetenje posebne cvetlice – velikonočnice (Pulsatilla grandis). Gre za eno najredkejših in zavarovanih rastlin v Sloveniji. Njeni vijoličasti cvetovi spomladi prekrivajo nekatere sončne travnike na tukajšnjih pobočjih. Tedaj je območje strogo varovano, obisk pa zahteva spoštovanje narave in njenih meja. Domačini so poskrbeli za zaščito cvetlic z lesenimi ograjami in celo stražami. Nepridipravi so namreč v preteklosti izkopavali in odnašali te redke rastline, straženje pa to zdaj preprečuje. O pomenu tukajšnjega rastišča velikonočnice priča tudi kip njenega cveta v bližini planinskega doma. Ob pogledu na nežne vijoličaste cvetove je hitro jasno, zakaj je postala zaščitni znak Boča. Čeprav cvet ni velik, s svojo lepoto in redkostjo navduši. Opazovanje cvetočih velikonočnic v naravnem okolju je posebno doživetje, ki daje obisku še dodatno vrednost.

Dva vrhova, dva stolpa

Sicer pa je Boč od daleč najopaznejši zaradi oddajniškega stolpa, ki stoji na sosednjem vrhu od tistega, na katerem je razgledni stolp. To je že desetletja prepoznaven del podobe Štajerskega Triglava. Vrhova sta skoraj enako visoka, od daleč se ju sploh ne da ločiti, zato je videti, kot da gre za en sam vrh. Ta telekomunikacijski objekt je pomemben del slovenskega sistema radijskih in televizijskih zvez, ki je zaradi svoje strateške vloge v zaprtem območju, kamor obiskovalci nimamo dostopa. Okoli stolpa je visoka mrežasta ograja, ves čas pa tudi vojaška straža. Zaradi svoje lege na skoraj tisoč metrih nadmorske višine omogoča pokritost velikega dela vzhodne Slovenije. 

Čeprav območje okoli stolpa ni namenjeno obiskovalcem, predstavlja zanimiv del zgodovine in sodobne infrastrukture tega priljubljenega vrha. Oddajniški stolp lahko opazujemo s sosednjega razglednega stolpa in se še bolj zavedamo, da Boč ni le naravna znamenitost in priljubljena pohodniška, temveč tudi pomembna komunikacijska točka, ki povezuje velik del vzhodne Slovenije.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Svet in ljudje (5/2026). Revijo lahko kupite tukaj. Spremljajte nas tudi na Facebooku in Instagramu.