V župnijski cerkvi na Ježici je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore v ponedeljek, 5. septembra, daroval zahvalno mašo ob kanonizaciji Matere Terezije iz Kalkute in njenem godu.



Ljubljanski nadškof Zore je v pridigi opisal redovniško pot Matere Terezije in klic, da bi pomagala ubogim in v njih ljubila Jezusa. Poudaril je tudi njeno povezanost s Slovenijo. »Najprej čisto na začetku svoje odločitve za redovništvo, ko sta preko Ljubljane leta 1928 s Slovenko Betko Kanjič potovali na Irsko, da bi tam vstopili v kongregacijo Loretskih sester.« 30. junija 1980 pa je Slovenijo obiskala na povabilo nadškofa Alojzija Šuštarja. »Vsi so jo prišli poslušat, ker so jo vsi nosili v srcu. In ker so vsi bolj ali manj zavestno želeli, da bi se nekaj njenega: nekaj njenega odnosa do Boga; morda tudi nekaj njenega odnosa do revežev, prelilo tudi nanje.«



Nadškof je spregovoril tudi o trenutkih njene smrti, ko je zunaj divjala huda nevihta, kar je spominjalo na dolga leta teme, v kateri je živela znotraj sebe, ko ni v sebi čutila Boga. »Morala je biti pripeta z Jezusom v tisto strašno samoto, v kateri je Jezus začel moliti psalm: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« Čeprav je bila v njej noč, pa je bilo njeno življenje eno samo izžarevanje Boga, ki ga je videla v vsakem človeku, se dotaknila Njegovega telesa v vsakem zapuščenem umirajočem. Tako je vse svoje življenje živela z Bogom, je zbranim ob zahvalni sveti maši še dejal nadškof Zore.



Mati Terezija je leta 1987 v Ljubljano poslala svoje sestre, ki so kasneje ustanovile še zavetišče za brezdomce.

Vir: Radio Ognjišče
Foto: Tatjana Splichal

Preberite tudi:
Mati Terezija in njene sestre v Ljubljani