S tem povabilom se zaključi septembrski esej, ki razmišlja ob svetovno znani filmski uspešnici »Amadeus«, kjer se srečamo z zgodbo o skladateljih Mozartu in Salieriju, o nevoščljivosti. Katekizem Katoliške Cerkve pravi o njej, da je »eden izmed glavnih grehov« (KKC 2540). Velja za greh, ker izvira iz srca, ki ne prenese, da bi drugi imeli nekaj dobrega.

Nevoščljivost velja za greh, ker izvira iz srca, ki ne prenese, da bi drugi imeli nekaj dobrega.

Salierijevo življenjsko načelo je bilo približno táko: »Če bom marljiv, me bo Bog blagoslovil. Če se bom žrtvoval zanj, bo v mojem življenju storil izjemne reči.« In Bog ga je res blagoslovil. Ko je spoznal Mozarta, je bil navdušen nad njegovo genialnostjo, a ob njegovi nemoralnosti je podvomil v Boga, ki je dal velike talente očitnemu grešniku. To je zaznamovalo njegov odnos z Mozartom in z Bogom.

Nevoščljivost ga je tako mučila, da je življenje posvetil spletkam, ki so Mozarta pahnile v prerani grob. Nevoščljivost je naredila človeštvu več škode kakor katerikoli drugi greh. Z njo se je začela že zgodba v rajskem vrtu pri Adamu in Evi ter hudobnem duhu, ki ju je zapeljal v greh. V knjigi Modrosti je zapisano: »Po hudičevi nevoščljivosti je prišla smrt na svet« (Mod 2,24).

Naše življenje je prepleteno z neizpolnjenimi željami in načrti in zato povezano z nevoščljivostjo. Veliko časa lahko porabimo za zagrenjenost ob opazovanju darov, ki so jih dobili drugi, namesto da bi hvaležno sprejemali svoje darove ter se veselili tega, kar imajo drugi.

Naše življenje je prepleteno z neizpolnjenimi željami in načrti in zato povezano z nevoščljivostjo.

Ena najlepših podob v bogati krščanski duhovnosti v zgodovini, kako naj živimo odrešen odnos do stvari in ljudi, je podoba asiškega ubožca, sv. Frančiška Asiškega, o katerem beremo v oktobrskem eseju. Ne v asketski zadrgnjenosti, marveč v privlačni lepoti se je ta zaljubljenec v uboštvo odprl vsem stvarem: zvezdam, rožam, vodi, ognju, soncu, pticam. Poln čudenja je zapel radostno hvalnico stvarstvu. Bil je bogat v Bogu. V hvalnici stvarstvu je napisal dolg seznam stvari, o katerih lahko prepevamo. Slavil je tudi našo umrljivost, ki jo je imenoval »sestra smrt«, kajti Kristus je vstopil v naravni svet, tudi v smrt. Zaradi njega je naša ustvarjenost razlog za veselje.

Naj nas zato prebiranje Božje besede in razmišljanja, ki jih zajemamo v Besedi med nami, osvobajajo slabih želja in misli ter nam pomagajo, da pridemo do globin Božjega Srca, kakor ga je doživela sv. Marjeta Marija Alakok, ki se je letos posebej spominjamo.

Članek je bil objavljen v reviji Beseda med nami (5/2025).