Slovensko pastoralno središče je v soglasju z duhovniškim zborom, svetovalci in zborom kanonikov 24. oktobra 1972 ustanovil nadškof Peter Cocolin, za prvega odgovornega pa postavil msgr. Franca Močnika.

Župnija ni teritorialna, temveč personalna

S to potezo so Slovenci končno dobili prostor in tudi formalno ureditev za župnijo, ki ni teritorialna, temveč personalna, vanjo se lahko vključijo vsi, ki čutijo potrebo in željo obiskovati župnijo in liturgijo v slovenskem jeziku.

Škof Anton Jamnik in sodelujoči pri maši. FOTO: arhiv A. J.

Maševal škof Jamnik

Današnjo dopoldansko mašo je vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg dolgoletnega župnika v Gorici in dekana Marijana Markežiča sta somaševala še pomočnik pri dekanu p. Jan Cvetek in p. Boštjan Horvat s Kapele pri Novi Gorici.

Na kosilu tudi goriški nadškof

Mašo so skrbno sooblikovali ministranti, skavti, pevski zbor in večja skupina sodelavcev. Skupnega kosila vseh zbranih vernikov se je udeležil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, kar je praznovanju dalo še prav poseben pečat medsebojne povezanosti.

Zahvala Markežiču in p. Cvetku

Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil župniku in dekanu Marijanu Markežiču za dolgoletno pastoralno delo na Goriškem, kjer deluje že 44 let, in pomočniku p. Janu Cvetku. Odgovornost za Pastoralno središče Slovencev je prevzel od msgr. Franca Močnika.

Dopoldanska slovesna maša. FOTO: arhiv A. J.

Ohranjanje vere, kulture in jezika

V homiliji je škof Jamnik posebej izpostavil, kako je ohranjanje vere, kulture in jezika tisto, kar krepi človekovo identiteto in zavest, iz kakšnih korenin rastemo. Zlasti se je razveselil velikega števila skavtov, večje ministrantske zasedbe in čudovitega prepevanja župnijskega pevskega zbora.

Nadvse živahno slovensko pastoralno življenje

Slovensko pastoralno življenje v Gorici je nadvse živahno in povezuje mnoge Slovence, ki živijo na Goriškem. »Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja in povezuje v eno družino naše drage Slovence, ki s tako zvestobo in srčnostjo skrbijo za svoj jezik, kulturo in živijo pristno krščansko življenje,« je poudaril škof Jamnik.

Škof Jamnik s škofom Redaellijem in župnikom Markežičem. FOTO: arhiv A. J.

Skrb za slovenski jezik

Slovensko pastoralno središče se od ustanovitve sooča z nekaj težavami, saj nima teritorija in ne poseduje lastnine. Deluje zlasti zaradi skrbi za slovenski jezik, ki jo poleg duhovnikov namenjajo verniki, da se lahko tudi osebe italijanske narodnosti, ki pristopijo k njim, prepoznavajo v slovenski jezikovni identiteti.

Podpora vseh goriških nadškofov

Slovenskemu pastoralnemu središču so bili od ustanovitve do danes naklonjeni vsi goriški nadškofi in ga tudi podpirali, hkrati so se vsi tudi trudili, kolikor je bilo le mogoče, tudi naučiti slovenskega jezika.