Papež Benedikt XVI. je sinoči kmalu po prihodu na Kubo v mestu Santiago de Cuba daroval slovesno sveto mašo, s katero je s kubanskimi verniki zaznamoval nedavni praznik Gospodovega oznanjenja Mariji. Slovesnega bogoslužja na Trgu Antonia Macea se je udeležilo okoli dvesto tisoč Kubancev.

Kot poročajo na vatikanskih spletnih straneh (http://www.news.va/en), so med kubanskimi verniki najprej zazvenele besede iz Lukovega evangelija. Bogu ni nič nemogoče, je angel Gabriel dejal Mariji, ko je izvedela, da bo postala mati Božjega sina. Marija, je papež pojasnil v svojem nagovoru, je odigrala osrednjo vlogo v veliki skrivnosti učlovečenja Božjega sina, ki predstavlja tudi osrčje naše krščanske vere. Božja Mati prav tako igra osrednjo vlogo v življenju Cerkve na Kubi, ki letos praznuje štiristoto obletnice najdbe Marijinega kipa, imenovanega Devica ljubezni iz El Cobre, starodavne lesene upodobitve Božje Matere, ki so jo trije krajevni ribiči našli v morju ob severni obali otoka. Dragoceni kip običajno hranijo v svetišču, ki ga bo papež obiskal danes, celotno lansko leto pa je Marijina podoba romala po mestih in vaseh tega otoškega naroda, k sebi privabljala nepričakovano velike množice ljudi in s tem krepila javno podobo Cerkve v tej neomajni komunistični državi.

Osrednji razlog za papeževo romanje na Kubo je simbolični zaključek jubilejnega leta, zato so šestdeset centimetrov visoki kipec Device ljubezni, ogrnjen v zlat plašč, v stekleni vitrini na odprtem vozilu pripeljali tudi k bogoslužju v Santiagu. Marijina podoba je med navdušene vernike priromala tik pred svetim očetom, ki se je na trg v procesiji pripeljal s svojim papamobilom.

Navkljub osamljenemu protestniku, ki je pred začetkom svete maše vzklikal protivladne krilatice, sicer ni bilo opaziti kaj dosti napetosti, ki še vedno zaznamuje odnose med Cerkvijo in državo v tej deželi. O tej pereči težavi je spregovoril tudi papež Benedikt XVI. med kratkim srečanjem s kubanskim predsednikom Raulom Castrom na letališču v Santiagu. V mašnem nagovoru pa je sveti oče govoril o ‘prizadevanjih, drznosti in žrtvovanju’, s čimer se Kubanci soočajo iz dneva v dan, ko si s trudom prizadevajo za izgradnjo odprtejše in vsevključujoče družbe. Kot upajo številni otočani, torej za cilj, k dosegi katerega naj bi pripomogel tudi papežev obisk na Kubi.