Kot je dr. Bojan Žalec pojasnil na predstavitvi knjige Človečnost v digitalni dobi. Izzivi umetne inteligence, transhumanizma in genetike na Teološki fakulteti v Ljubljani 4. decembra 2024, je njen namen prispevati k oblikovanju ustrezne filozofske in teološke antropologije za sodobno digitalno dobo. Avtor izhaja iz stališča, da je naloga kritične (javne) humanistike, filozofije in teologije zaščita človeka in obramba človeškosti in človečnosti pred razvojnimi trendi, nauki in ideologijami, ki ju ogrožajo. To poslanstvo in potenciali kritične humanistike so še posebno pomembni v dobi digitalnosti in umetne inteligence, ko je človeškost človeka ogrožena tako korenito, kot ni bila še nikoli.

Razvijati je treba alternativno človekoslovje, ki je primerno sodobnemu času

Humanistično razumevanje človeka vse bolj izpodriva scientistični pogled na človeka, ki ga razume kot proizvod algoritmov in podatkov. Scientistično podobo človeka je zato treba podvreči kritični raziskavi in jo utemeljeno zavreči ter obenem razvijati alternativno človekoslovje, ki je primerno sodobnemu času in v skladu z resničnimi znanstvenimi spoznanji.

Knjigo sestavlja osem poglavij, v katerih se avtor ukvarja s kritiko kartezijanskega dualizma, umetnostjo, izzivi digitalizacije in umetne inteligence za filozofijo, teologijo in cerkve in religijske skupnosti, možnostjo naložitve človeškega uma na umetni nosilec, liberalno evgeniko (etičnimi vidiki poseganja v dedno zasnovo nerojenega), odnosi, resonanco in odtujitvijo, splavom, transhumanizmom ter etičnimi pastmi medmrežja, medijev in resničnostnih šovov. Knjiga je izviren prispevek tako k znanosti kot širši dobrobiti.

Bojan Žalec, Človečnost v digitalni dobi – kazalo in recenziji