Avgustovski esej v reviji Beseda med nami govori o obljubi nove zaveze.  

Danski izumitelj Rasmus Malling-Hansen je leta 1870 predstavil prvi pisalni stroj na svetu. To je bil izvrsten izum in je občutno pospešil zamudno in dolgočasno tiskanje s premični črkami ter še počasnejše pisanje s peresom in črnilom. Bil je tako prelomna inovacija, da si neki pisatelj iz tistega časa ni mogel kaj, da mu ne bi ves čas pel hvale. Ta nova učinkovita naprava, je zapisal, mu pomaga bolje urejati zamisli in celo »oblikuje« njegovo razmišljanje. Kaj bi bilo lahko še boljše?

Toda bilo je še nekaj boljšega – prvi urejevalnik besedil so izdelali leta 1979. Hitro so mu sledili osebni računalniki in nato prenosniki, povezani s spletom. Danes so ti računalniki že tako majhni, da jih lahko spravimo v žep in z njimi tudi kličemo! Bi si lahko kdo leta 1870 mislil, da bo tako učinkovita in daljnosežna tehnologija kdaj postala resničnost?

Morda so starodavni Izraelci podobno razmišljali, ko so premišljevali o zavezi, ki jo je Bog sklenil z njimi. Kaj bi bilo lahko boljše od tega, da jih je vsemogočni Bog izbral za svojo posebno lastnino? Celo Mojzes je nekoč vprašal: »Kajti kateri véliki narod ima bogove, ki bi mu bili tako blizu, kakor je nam blizu Gospod, naš Bog, kadar koli ga kličemo?« (5 Mz 4,7).

Pa vendar je imel Bog v mislih še nekaj večjega: novo zavezo, ki bo življenje ljudi še globlje spremenila in poleg Izraelcev zajela vse ljudi na zemlji. Pravzaprav je bila tako drugačna, da je prerok Jeremija oznanil: »Gospod je ustvaril nekaj novega v deželi« (Jer 31,22). Bilo je, kakor da bi Bog znova ustvaril vse človeštvo. V tem eseju si bomo ogledali, zakaj je nova zaveza boljša od prejšnje. In najpomembneje, razmišljali bomo, kako lahko prejmemo te milosti.

Celoten esej si preberite v reviji Beseda med nami.