Bor Jamnik je doktorski študent 1. letnika in asistent na fakulteti za matematiko in fiziko. V prostem času igra ragbi, ki je njegov glavni hobi. Prav študij, delo in ragbi po njegovih besedah najbolj vplivajo nanj. Rad si misli, da bi prijatelji o njem povedali, da je zanesljiv in razgledan ter da si ob prebiranju intervjuja, kot je tale, ne rečejo: »Pa kaj ta človek govori?!« Bor je bil letos poleti eden od samo 24 izbrancev poletne šole vatikanskega observatorija, kaj več o tem pa je v pogovoru povedal sam. 

Poleti ste bili na poletni šoli v vatikanskem observatoriju. Kaj sploh to je?

Je raziskovalna institucija, ki se ukvarja z astronomijo in astrofiziko ter deluje pod okriljem Svetega sedeža, pri njih pa so zaposleni vrhunski strokovnjaki. Imajo dva dela. V enem sem bil tudi sam, to je sedež v Castel Gandolfu, v bistvu v mestu Albano Laziale. Imajo tudi en teleskop v Arizoni, kjer je redno prisotna druga polovica zaposlenih observatorija. Gre torej za vrhunske strokovnjake, kot je oče Chris Corbally, ki je eden vidnejših strokovnjakov na področju spektroskopije zvezd.

S sošolci. FOTO: Osebni arhiv

Kakšna je povezava Cerkve in observatorija?

Delujejo v sklopu vatikanske države. Imajo nekaj administrativnega osebja, sicer pa so vsi raziskovalci duhovniki ali redovniki, večinoma jezuiti. Ker je institucija torej vatikanska, tudi vsakega direktorja določi papež (poleti je papež Leon XIV. na direktorsko mesto imenoval p. Richarda d'Souza, ki bo položaj prevzel 19. septembra, op. a.). Sicer pa moje učne ure niso bile povezane z verskimi temami.

Kako je prišlo do tega, da ste se vpisali?

Šola poteka praviloma na dve leti in letošnja je bila devetnajsta. Mislim, da sem zanjo izvedel z brskanjem po spletu. Del kurikuluma prvega letnika mojega doktorskega študija je tudi, da moramo šest kreditnih točk dobiti z obiskom poletnih šol, izobraževanj v tujini. Že oktobra sem našel to šolo. Spomnil sem se, da mi jo je omenil že kolega, ki je bil na tej šoli, pa tudi dva profesorja in vsi odzivi so me spodbudili k prijavi. Ta šola je posebna, ker traja štiri tedne, tako da imaš veliko časa, da se nekaj novega naučiš in tam štiri tedne živiš z drugimi astronomi na približno enakih stopnjah kariere. Nisem zares razmišljal, da se ne bi prijavil. Vedel sem, da tema te šole ni bila v moji raziskovalni smeri, a sem imel srečo, da sta me oba mentorja kljub temu spodbujala, naj se udeležim in sem jima zelo hvaležen.

Kakšno pa je merilo za sprejem v poletno šolo?

Pravzaprav nisem prepričan. V prijavi smo morali napisati svoje podatke o študiju in tem, koliko izkušenj imamo z uporabo določenega teleskopa. Oceniti je bilo treba svoje znanje matematike, astronomije. Morali smo priskrbeti tudi dve priporočilni pismi in sklepam, da sem bil sprejet na podlagi teh.

Bor Jamnik. FOTO: Osebni arhiv

Kakšna je torej bila vaša izkušnja te šole?

Uh, vrhunska! Že od drugih sem slišal, kako dobra je, nisem pa pričakoval, da bo tako fantastična. Organizacija je genialna. Sam sem v Rim potoval z vlakom, tiste pa, ki so potovali z letalom, je tajnik observatorija prišel iskat na letališče. Obroke smo imeli v observatoriju večino dni, nastanjeni smo bili v hotelu tri minute stran peš. Ko je organizacija na tako visoki stopnji, se človek res lahko posveti šoli. Predavanja … Fantastična! Ne predavajo zaposleni na observatoriju, ampak povabijo gostujoče profesorje. Prva dva tedna sta bila dva predavatelja, ki se ukvarjata z astrofiziko zgodnjih galaksij, tretji in četrti teden pa sta prišla dva predavatelja, ki se ukvarjata z galaktično astronomijo oziroma z mladimi zvezdami. Ves čas je bil prisoten tudi profesor iz Arizone. Poleg tega so poskrbeli tudi za izlete, da smo si lahko ogledali okolico Vatikana, imeli pa smo tudi nekaj neorganiziranega prostega časa.

Imate morda od štirih tednov na observatoriju kakšno sebi ljubo ali edinstveno prigodo?

Ena zelo zanimiva in nevsakdanja izkušnja je bilo srečanje s papežem. Rokoval sem se z njim, se mu predstavil in zahvalil za podporo poletni šoli. Ne vem, ali sem zares že predelal, kako sem to doživljal. Mislim, da je bilo predvsem nenavadno. Papež je ena pomembnejših oseb na svetu, potem pa ga vidiš tam in je zelo človeški. Razkorak med pomembnostjo njegove funkcije in njegovo človečnostjo me je presenetil. Ta dogodek moram še vedno predelati.

Kaj izkušnja takšne poletne šole pomeni za vašo prihodnost?

Nisem še prepričan. Neposrednega vpliva na moje raziskovalno delo je že sedaj več, kot sem pričakoval. Čeprav sicer ne vidim neposredne povezave oziroma vpliva na prihodnost, pa ga vsekakor ne bi izključil.

Pa vas že od nekdaj zanima astronomija?

Ne. To, da bom študiral fiziko, sem vedel že od začetka srednje šole. Ko sem se vpisal na fakulteto, sem bil prepričan, da se bom ukvarjal s fiziko osnovnih delcev. V prvem letniku pa sem izbral izbirni predmet Astronomska opazovanja in predmet me je popolnoma prevzel. Vse se mi je zdelo tako dobro in zanimivo. Od takrat naprej sem vzel vse astronomske predmete, ob prehodu z drugega na tretji letnik sem tudi spremenil smer študija s splošne fizike na astronomsko smer.

Kakšna je tema vašega doktorskega raziskovanja? Kaj vas zanima?

Ukvarjam se z dvojnimi zvezdami. Ko pogledamo v nebo in vidimo zvezde, pri približno polovici ne gre za eno zvezdo, ampak za dve ali več zvezd, ki krožijo okoli skupnega težišča, mi pa to vidimo kot eno točko svetlobe, ker so tako daleč od nas in blizu skupaj. Recimo zvezda severnica je trojna zvezda.

Kakšna bi bila za vas sanjska služba?

Trenutno sem zelo zadovoljen kot mladi raziskovalec, s kombinacijo pedagoškega in raziskovalnega dela. Zdi se mi, da bi mi akademska pot, pri kateri bi to kombinacijo lahko ohranjal še naprej, zelo odgovarjala.