V knjigi Izbrana poglavja o Primorski pod fašizmom so objavili izbor prispevkov zgodovinarja dr. Borisa Mlakarja, ki jih je za različne zgodovinske revije in zbornike napisal v obdobju od leta 1997 do danes.

Ko je fašizem globoko zaznamoval življenje ljudi na Primorskem

Knjiga združuje raziskovalno delo, posvečeno enemu izmed najbolj občutljivih poglavij primorske zgodovine, ko je fašizem globoko zaznamoval življenje ljudi na tem območju. Avtor osvetljuje politične in družbene procese, pa tudi osebne zgodbe ljudi, ki so se znašli v primežu italijanskih raznarodovalnih pritiskov nad Slovenci. Zanimiv je tudi razmislek o tem, zakaj so se nekateri Slovenci približali fašističnemu režimu, drugi pa vztrajali pri ohranjanju identitete. V prispevkih obravnava malega človeka, in sicer kako je ta skušal prebroditi težave fašizma. Na predstavitvi v Gorici je avtor dejal, da med pisanjem ni imel najboljšega občutka. Bil je prvi, ki je delal na arhivskih virih. Njegovi zapisi pa »niso bili vedno všeč glavnemu toku zgodovinskega pisanja«.

Zaposlen je bil na Inštitutu za novejšo zgodovino

Ugledni zgodovinar, dr. Boris Mlakar, je dolgoletni sodelavec Goriške Mohorjeve družbe. Doma je iz Cerknega, kjer se je rodil leta 1947. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, leta 1966 je maturiral na idrijski gimnaziji in se nato vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1972 diplomiral iz zgodovine in sociologije. Zaposlen je bil na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Kot strokovnjak za Primorsko je bil član Slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki sta jo vladi obeh držav ustanovili, da bi preučili in razčistili odnose med obema narodoma v obdobju 1880–1956.

Boris Mlakar med predstavitvijo knjige Izbrana poglavja o Primorski pod fašizmom 16. decembra 2025 v Ljubljani. Foto: Ivo Žajdela

Leta 1992 je uredil Črniško kroniko dekana Alojzija Novaka

»Ob vseh poklicnih zadolžitvah pa je Boris Mlakar našel čas, da je postal dragocen sodelavec Slovenskega primorskega biografskega leksikona, da je prispeval kar nekaj člankov za naš koledar, še posebej pa, da je kot avtor in urednik sodeloval pri zgodovinski in domoznanski zbirki Naše korenine,« je v knjigi zapisal njen urednik Marko Tavčar. Tako je leta 1992 uredil Črniško kroniko dekana Alojzija Novaka, v kateri je ta, kot duhovnik s privilegiranega zornega kota sredi Vipavske doline, spremljal in beležil dogajanje pod fašizmom in med drugo svetovno vojno ter po njej. Kroniki je napisal temeljite opombe in tehtno študijo o Alojziju Novaku in njegovem času.

Leta 2000 je v zbirki Naše korenine izdal knjigo Tragedija v Cerknem

Kot avtor je v zbirki Naše korenine leta 2000 izdal izredno knjigo Tragedija v Cerknem pozimi 1944, v kateri je poglobljeno in na novo obdelal dogodke, ki so povzročili nemški napad na partizansko šolo v Cerknem. Dokumentiral je posledice tega dogajanja, vključno s komunističnim (vosovskim) umorom 14-tih nedolžnih ljudi. Ob domačinih so Lajšah nad Cerknim umorili kaplana Ludvika Slugo in Lada Piščanca ter vse umorjene vrgli v brezno. Knjiga je v slovenski javnosti vzbudila veliko zanimanja, saj je vzpostavila zgodovinsko resnico okrog te tragedije in zločina. Kmalu je pošla in doživela je ponatis, ki je tudi pošel.

Esej o Radu Bednariku in spremna beseda v knjigi o Dominiku Kacinu

Za zbornik, posvečen Radu Bednariku, je leta 2013 napisal esej Prof. Rado Bednarik kot pomembna osebnost goriške sredine med drugo svetovno vojno. Prav tako je Mlakar sodeloval pri nekaterih drugih publikacijah iz te zbirke. Med drugim je napisal spremno besedo knjigi Dominik Kacin. Dnevniki, pisma, spomini iz dveh svetovnih vojn, ki jo je uredila Milica Kacin Wohinz in v njej zbrala vrsto dokumentov svojega očeta. Izdali so jo leta 2016. Ob tem je Mlakar prispeval tudi več recenzij za publikacije te zbirke.

Goriška Mohorjeva je Knjižno zbirko 2026 v Ljubljani predstavila 16. decembra 2025: Irina Goruppi, Lucrezia Bogaro, Marko Tavčar in Boris Mlakar. Foto: Ivo Žajdela

Zbral je vrsto prispevkov o nasilju Italijanov proti Primorcem

Boris Mlakar se zdaj s širiintridesetim zvezkom Naših korenin ponovno predstavlja kot avtor. Zbral je celo vrsto prispevkov, ki jih je napisal in objavil v raznih zgodovinskih revijah in zbornikih v obdobju od leta 1997 do letos. Na koncu vsakega prispevka je navedel mesto prve objave. Besedila je poenotil ter jih obogatil z dodatnimi opombami in informacijami ter fotografskim in dokumentarnim gradivom, kar je dodatna informacija za bralca. Vsebinsko je za to delo opravil izbor svojih prispevkov in esejev, ki govorijo o tistem obdobju primorske zgodovine, ki ga je pesnik Igo Gruden označil z metaforo »petindvajset strašnih let«, se pravi o italijanskem fašizmu in njegovem nastopu, tudi z vidika administrativnega poseganja v naš prostor in tudi o tem, kako so se nekateri Slovenci približali fašistični stranki.

O uporu primorskih ljudi proti raznarodovalnemu pritisku

Večina prispevkov govori o uporu primorskih ljudi proti raznarodovalnemu pritisku. Mlakar je izpostavil držo posameznika, pa naj je bil to tigrovec Franc Drole izpod Porezna, kaplan Ivan Kretič iz Cerknega, ali kakšna druga mala osebnost. Ob branju spoznamo, kako je ta individualni, osebni upor proti krivicam, ki jih je doživljal človek na Primorskem, sicer le kamenček, ki pa nam lahko zelo pomaga pri razumevanju širšega zgodovinskega mozaika protifašističnega boja na Primorskem.

Objavljajo teme, ki jih je slovensko zgodovinopisje večkrat zanemarjalo

Goriška Mohorjeva družba z objavo teh Mlakarjevih prispevkov potrjuje svojo dosledno predanost ponujanju vsebin, ki bralcem širijo pogled na protifašistični upor. »Pri tem od vedno skušamo dati glas temam, ki sta jih jugoslovansko in slovensko zgodovinopisje večkrat zanemarjali, saj se je skoraj izključno posvečalo partizanski epopeji in je bil protifašistični boj primorskih Slovencev dolgo zapostavljen, čeprav se je ta upor proti raznarodovalni politiki začel še pred samim uradnim nastopom fašizma. Dovolj je, da pomislimo na vse oblike upiranja italijanski nacionalistični raznarodovalni politiki, ki so si jih omislili v okviru duhovniške stanovske organizacije Zbora svečenikov sv. Pavla,« je zapisal Marko Tavčar.

Boris Mlakar, Primorski Slovenci in delovanje fašističnih občinskih uprav v tridesetih letih 20. stoletja, Prispevki za novejšo zgodovino, št. 1, 2011

Jadranka Cergol, Boris Mlakar: Izbrana poglavja o Primorski pod fašizmom, Novi glas, 15. 1. 2026

1/4