Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Sandro Oblak: partizanski umori na Cerkljanskem in Idrijskem [2]

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 08. 02. 2024 / 13:46
Oznake: Družba, Vojna, Zgodovina
Čas branja: 10 minut
Nazadnje Posodobljeno: 11.02.2024 / 14:41
Ustavi predvajanje Nalaganje
Sandro Oblak: partizanski umori na Cerkljanskem in Idrijskem [2]
Komunistični pionirski odred Ratitovec iz Železnikov v Cerknem februarja 1944.

Sandro Oblak: partizanski umori na Cerkljanskem in Idrijskem [2]

T. i. II. sekcija Ozne za oblast IX. korpusa je v obdobju od 29. avgusta 1944 do 26. februarja 1945 zaslišala 147 oseb, od katerih so jih 50 ubili. To je samo eden od podatkov o umorjenih. Kdo je kriv, da še 34 let po demokratizaciji o komunističnem nasilju na Primorskem vemo absolutno premalo!?

Nadaljevanje iz: Sandro Oblak: partizanski umori na Cerkljanskem in Idrijskem [1]

Naj nadaljujem s podatki o partizanskih umorih na širšem območju Cerkljanskega in Idrijskega, ki jih v knjigi Z udarno pestjo (Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 2020) objavil cerkljanski zgodovinar Sandro Oblak (Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 2020, str. 136–140).

Justina Tratnika iz Lazca so po enih virih ubili 13. decembra 1943 po drugih februarja 1944. Tajnik krajevnega NOO Otalež je v dopisu nadrejenim inštancam celo zapisal, da je bil »ustreljen po krivdi druzih (ni bil izdajalec)«. Ker je občasno prihajal domov menjat perilo, so ga obtožili, da je dezerter, kar je bil dovolj tehten razlog za njegov umor. Bil je iz zavedne družine in celo partizan prvoborec v Lazcu, saj je med partizane vstopil že februarja leta 1943. Vir: ZAL IDR 114 (KLO Otalež), t. e. 1, a. e. 2, Dopis krajevnega NOO Otalež okrajnemu izvršnemu NOO Idrija-Cerkno, 30. 8. 1946; Smrtne žrtve med prebivalstvom.

Cerkljanski župnik Matej Kobal in zgodovinar Sandro Oblak med spominsko prireditvijo 3. februarja 2024 v Cerknem ob 80. obletnici partizanskega zločina v Cerknem in na Lajšah. FOTO: Ana Bašelj

Marijo Tušar so pred umorom še posiljevali

Partizani so 1. aprila 1944 ubili mlado, še ne 21-letno dekle iz Planine Marijo Tušar – Hajdovo Marico, ker naj bi hodila z italijanskim oficirjem. Ko so jo prvič obiskali, so jo ostrigli, drugič pa so jo odgnali v Cerkljanski Vrh, kjer so jo posiljevali ter ubili. Njena brata sta precej časa poizvedovala, zakaj je bila ubita, vendar jima nihče ni nič povedal (izjava D. G.; Smrtne žrtve med prebivalstvom).

Anton Cigale iz Planine je bil že starejši, dosti je bil po zaporih zaradi kriminala. V prvi nemški ofenzivi je Nemcem izdal bunker s tremi terenci. Pozneje so ga partizani ubili. Vir: CM NOB, t. e. 4 (Spomini S–Ž), Spomini Marije Svetik - Marjance (zapisano leta 1964).

Partizani so pod Čeplezom ubili ženo Novinca iz Kopačnice

Kot je Sandru Oblaku povedal Jože Bavcon ml., sin rešenca iz komunističnega brezna smrti na Lajšah nad Cerknim Josipa Bavcona, so partizani pod Čeplezom ubili tudi ženo Novinca iz Kopačnice, ki je bil poveljnik tamkajšnje domobranske postojanke. Partizani so jo ubili, ko je hodila v Cerkno k prijateljici. Pri njej naj bi našli nekakšne papirje, na katere si je nekaj zapisovala. Med zadnjo nemško ofenzivo so domobranci prišli iskat njeno truplo in prisilili Lukovo Ančko iz Čepleza ter Pohajačevega Anandra iz Labinj (ki je bil pri Bočerju v Čeplezu za hlapca), da sta morala z golimi rokami izgrebsti truplo ter ga položiti v krsto. Ves čas so jima grozili, da bosta nato onadva ostala v grobu, vendar so ju nato izpustili.

Po izjavi Jožeta Bavcona ml. so po posameznih naseljih precejšnjo veljavo pri določanju kandidatov za umor imeli terenski delavci. »Vse je bilo odvisno od terencev, ki so odločali o življenju in smrti. V Ravnah je bilo nekaj žrtev zaradi lokalnega terenca, v Zakrižu pa npr. ne. V Planini so bile tri skojevke in je bilo tudi nekaj žrtev zaradi njih.«

Umor Franca Slabeta z Jeličnega Vrha

Pavla Carja iz Idrije, rudarja po poklicu, so partizani ubili 15. septembra 1943 v gozdovih v okolici Idrije. Njegovega trupla niso nikdar našli. Vzrok umora naj bi bile osebne zamere, ki so jih do njega gojili sosedje (vir: Smrtne žrtve med prebivalstvom).

Italijana Nicola Basileja, po poklicu trgovca, ki je živel v Idriji, je OF obtožila izdajstva, ubili so ga v Mrzli Rupi na Vojskem po kapitulaciji Italije, točneje 30. septembra. Za sabo je pustil ženo in šest otrok. Vir: ZAL IDR 237 (Okrajno sodišče v Idriji), t. e. 168 (Zaplembni spisi), a. e. Nicola Basile (Idrija); Smrtne žrtve med prebivalstvom.

Verjetno so v istem času partizani ubili tudi fašističnega simpatizerja Cira Cafarellija. Vir: ZAL IDR 237 (Okrajno sodišče v Idriji), t. e. 171 (Zaplembni spisi), a. e. Ciro Cafarelli (Idrija).

Decembra 1943 so blizu kmetije Kladnik v Ledinah ustrelili Alojza Boška (Bosco), po rodu Italijana, poročenega z domačinko. Po poklicu je bil cestar (izjava V. in I. B., Pečnik, 15. 3. 2014; Smrtne žrtve med prebivalstvom).

Franc Slabe z Jeličnega Vrha naj bi se novembra 1943 umaknil v Idrijo, ker se je počutil ogroženega od partizanov. Ti naj bi ga ubili kmalu po novem letu 1944, ko se je vračal z obiska pri starših v Jeličnem Vrhu (Slovenski dom, 16. 9. 1944).

Ubiti Peter Vončina je za seboj pustil šest otrok in ženo

Petra Vončino iz Čekovnika so kot »narodnega izdajalca« ustrelili 26. januarja 1944 na območju Šebrelj. Za seboj je pustil šest otrok in ženo, skrb za kmetijo je prevzel sin Kajetan, ki je bil prej v partizanih in je bil nato demobiliziran. Vir: ZAL IDR 237 (Okrajno sodišče v Idriji), t. e. 168 (Zaplembni spisi), a. e. Peter Vončina (Čekovnik); Smrtne žrtve med prebivalstvom.

5. februarja 1944 je VOS ubila Albino Medved iz Predgriž. Obtožili so jo sodelovanja z Italijani in tudi domobranci. Vir: AS 1931, t. e. 631, a. e. 1 (OK VOS Idrija), Poročilo bataljona VS za idrijsko okrožje tov. Maksu pri PK VOS z dne 5. 2. 1944.

Komunistično brezno smrti na Lajšah, kjer so vosovci 3. februarja 1944 umorili 15 ljudi. FOTO: Ivo Žajdela

Partizanski umor šest članov družine Čadež

20. januarja 1944 so partizani ubili dve ženski iz Idrije, Marijo Izeta (Isotta) in Ivano Knap. Prvo so obtožili sodelovanja z Nemci, drugo pa so bremenili, da je nosila pošto domobrancem v Rovte ter nazaj v Idrijo nemški komandi. V Rovtah naj bi nabavljala tudi tobak, ki naj bi ga nato preprodajala. Vir: AS 1931, t. e. 631, a. e. 2 (Bataljon VS za idrijsko okrožje), Poročilo bataljona VS za idrijsko okrožje tov. Maksu pri PK VOS z dne 20. 1. 1944.

Kronika dogodkov med NOB na Ledinskem, poleg že omenjenega Ivana Novaka in Ivana Podobnika, našteva še devet ubitih »izdajalcev«. Med njimi je bila tudi Marija Bortolo in šest članov družine Čadež s Kamnika (na Kamniku) v Mrzlem Vrhu (vir: CM Spomini iz NOB – delavsko gibanje, a. e. 8, Kronika iz narodnoosvobodilne borbe v Ledinah).

Čadežove so partizani po ugrabitvi odgnali v Planino nad Cerknim in jih tam umorili: očeta Lovrenca, mater Alojzijo, hčerki Ivano in Marijo ter sinova Franca in Lojza, zadnji je bil najmlajši, star 12 let. Živi sta ostali dve dekleti (Terezija, Frančiška), ki sta bili takrat zdoma, ter trije fantje (Janez, Valentin in Vincenc). Razlogi za umor Čadežovih so oviti v skrivnost, mogoče je k temu botrovalo dejstvo, da je bil sin Janez pri domobrancih. Preživeli dekleti sta se umaknili najprej v Spodnjo Idrijo, nato v Gorico, njihovo domačijo pa so kasneje požgali okupatorski vojaki (vir: Seznam vojakov, ujetnikov ...; Družinska knjiga tri Kanomlje ...; Izjava V in I. B).

»Tovariš Vitko« umoril Ljudmilo Pivk in župana Antona Rejca

Karla Tratnika iz Osojnice je enota VOS po ukazu rajonskega odbora KPS ugrabila 9. januarja 1944. Obtoževali so ga izdajstev, ki naj bi jih zagrešil še pod Italijo, in sodelovanja z »belo gardo«. Preiskali so njegovo hišo, a niso dobili ničesar sumljivega. Nato so ga odgnali v neki gozd (predvidoma v Mrzlem Vrhu) ter ga ob že skopani jami zasliševali. Zatrdil je, da ni delal za »belo gardo«, »a pozneje je rekel, da če je kaj izdal, je zato, ker je bil prisiljen«. Kaj več od njega niso izvedeli. Nato so ga umorili, njegovi sestri in hčeri pa so zaslišali in jim prepovedali gibanje po okolici. Vir: AS 1931, t. e. 631, a. e. 1 (OK VOS Idrija), Dopis OK VOS za idrijsko okrožje tov. Maksu pri PK VOS z dne 10. 1. 1944; Smrtne žrtve med prebivalstvom.

Ljudmila Pivk iz Pečnika je naprej prijateljevala z nekim Italijanom, kasneje pa se je poročila z nekim Tomincem, doma iz Zadloga, in imela z njim sina Gvida. Nekega dne so Ljudmilo prišli iskat partizani in jo umorili v Idršku. Točen datum umora ni znan, za mrtvo so jo razglasili 24. novembra 1944. Domobranska propaganda je njeno usmrtitev pripisovala »tovarišu Vitku«, ki naj bi zakrivil tudi umor župana občine Šebrelje Antona Rejca in še drugih oseb. Vir: ZAL IDR 237 (Okrajno sodišče v Idriji), t. e. 169 (Zaplembni spisi), a. e. Ljudmila Pivk (Pečnik); Arhiv župnije Sp. Idrija, mapa Razni dokumenti, Protipartizanski letak z naslovom Smrtna obsodba slovenskih žena; rjava V. in I. B.

Antona Rejca so partizani 14. februarja 1943 morili v Šebreljskem Vrhu. Do leta 1928 je bil župan občine Šebrelje (vir: Pobitim v spomin).

Na Ledinskem so partizani umorili mamo in hčerko Lapanje

Na Ledinskem so partizani umorili mamo in hčerko, obe z imenom Marija ter priimkom Lapanje (Rebrčanovi) iz Pečnika. Pred umorom so ju najprej ostrigli, nato še mučili in ubili nekje v Idršku. Vir: Smrtne žrtve med prebivalstvom; Anonimna izjava, 15. 3. 2014.

Po poročanju časopisa Jutro so partizani ubili 20-letno Metko (oz. Marjeto) Mohorič, doma iz Sp. Kanomlje, 2. junija 1944, ko je Mohoričeva z očetom spravljala deteljo. Morilec se je skozi žito priplazil do nje in jo iz bližine ustrelil v tilnik. Umorjeno dekle je bilo hči znanega partizanskega nasprotnika Ivana Mohoriča, p. d. Velikajneta. Kasnejša partizanska poročila so navajala, da je bil umor pomota, in da je bila krogla v resnici namenjena očetu. Dan po umoru so partizani ponoči vdrli na domačijo Velikajnevih in jo izropali. Domačih ni bilo doma, ker so že prej zaradi varnosti hodili prenočevat v Spodnjo Idrijo, kamor si partizani niso upali. Vir: ZAL IDR 031 (Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev), t. e. 1, Karakteristike pobeglih domobrancev iz Spodnje Idrije in Spodnje Kanomlje (1946–1947), Karakteristika za Ivana Mohoriča; Jutro, 17. 6. 1944, Smrtne žrtve med prebivalstvom; Izjava P. T., Idrijske Krnice, 1. 3. 2014.

Umor 24-letne Pavle Velikajne iz Idrijskih Krnic

V okolici Jagršč so partizani novembra 1944 ustrelili Julijano Rupnik, Nagodetovo, doma z Mrzlega Vrha. Razlog naj bi bilo prijateljevanje z italijanskim vojakom. Po umoru so partizani prišli na njen dom ga izropali. Vir: Smrtne žrtve med prebivalstvom; Anonimna izjava, 15. 3. 2014.

24-letno Pavlo Velikajne iz Idrijskih Krnic so partizani ubili 23. marca 1945 na območju Srednje Kanomlje. Vir: Seznam vojakov, ujetnikov ...; Smrtne žrtve med prebivalstvom.

Slavilni »spomenik NOB« v Cerknem, okoli pa partizanska morišča z nešteto umorjenimi. FOTO: Ivo Žajdela

Partizani so na veliko ubijali civiliste

V nočnih urah 18. aprila 1945 so partizani odgnali in na Kendovem robu ustrelili gospodarja Anton Kenda in Luka Velikajneta iz Spodnje Kanomlje. Kenda je imel enega sina pri domobrancih, štiri pa pri partizanih. Vir: ZAL IDR 237 (Okrajno sodišče v Idriji), t. e. 168 (Zaplembni spisi), a. e. Anton Kenda (Sp. Kanomlja); Mrliška knjiga Sp. Idrija; Seznam vojakov, ujetnikov ...

Partizani so Franca Rudolfa iz Črnega Vrha kot »narodnega izdajalca« ustrelili neznano kdaj. Vir: ZAL IDR 237 (Okrajno sodišče v Idriji), t. e. 168 (Zaplembni spisi), a. e. Franc Rudolf (Črni Vrh). Prav tako Franca Čerina in Ignaca Gostiša iz Spodnje Kanomlje (vir: Seznam vojakov, ujetnikov ...) ter Franca Tratnika iz Idrije, ki so ga obtožili, da je s pomočjo svojega polbrata sodeloval z domobranci. Vir: Primožič, Partizanska obveščevalna služba.

Ozna je od 29. avgusta 1944 do 26. februarja 1945 umorila 50 ljudi

Pooblaščenstvo Ozne za severno Primorsko je v času od septembra 1944 do januarja 1945 zaslišalo deset oseb. Kaj so z njimi storili, ni znano, je zapisal Sandro Oblak (str. 140). T. i. II. sekcija Ozne za oblast IX. korpusa je v obdobju od 29. avgusta 1944 do 26. februarja 1945 zaslišala 147 oseb, od katerih so jih 50 ubili.

Z Idrijsko-Cerkljanskega je Ozna v tem času ubila naslednje: Alojza Habeta (1927) iz Predgriž, kmeta, domobranca, 27. oktobra 1944, verjetno v Gorenji Trebuši; Marijo Kavčič (1885) iz Koprivnika pri Žireh 31. oktobra 1944 (»izdajstvo«); Stanislavo Lazar (1924) iz Dol pri Idriji, služkinjo (»izdajstvo in sodelovanje z domobranci«), 3. novembra 1944; Ivana Novaka (1927) iz Jeličnega Vrha pri Idriji, krojača, domobranca, 3. novembra 1944

Nadaljevanje v: Sandro Oblak: partizanski umori na Cerkljanskem in Idrijskem [3]

Komunistični pionirski odred Ratitovec iz Železnikov v Cerknem februarja 1944. Še posebno na Primorskem so otroke v velikem številu vpregli v svoj morilski stroj.

Nalaganje
Nazaj na vrh