Mineva deveti mesec mojega porodniškega dopusta, ki se mi je na začetku zdel neskončen, zdaj pa se sprašujem, kdaj je minil. Ko sem prvič rodila, mi je nekdo rekel, da se bo z otroki čas vrtel še hitreje. Pri sebi sem takrat zavila z očmi, kot sem pri vseh podobnih klišejih, ki jih ljudje tako radi stresajo naokoli, ko nekdo postane mladi starš. Priznam pa, da so se po večini izkazali za resnične in da se sedaj, kadar se na starševsko pot podaja kdo drug v moji neposredni okolici, pošteno grizem v jezik, da z njimi ne potresam jaz.

»Težko je, slabo spi ponoči« – »Ah, saj še prehitro mine to obdobje, boš videla.«

»Včasih je tako naporno, ker me ves čas potrebuje.« – »Joj, to ni še nič, kako bo šele, ko bosta dva!«

»Mučijo ga krčki ...« – »Boš videla, kako bo šele, ko bodo rasli zobki!«

Upam si trditi, da ni novopečenega starša, ki ne bi doživel kakšnega podobnega komentarja. »To ni še nič, bosta že videla, ko bo ...« je običajno privzeti odziv osebe, ki verjetno v resnici niti ne ve, ka...