Po kardinalu Ravasiju, ki je minuli ponedeljek na družbenem omrežju Twitter objavil odlomek besedila ene njegovih pesmi, je pokojnega britanskega pevca Davida Bowieja včeraj počastil tudi vatikanski časnik L'Osservatore Romano. Britanec je »z umetniško strogostjo« pet desetletij soustvarjal zgodovino rock glasbe. Njegova dela niso bila nikoli banalna, je zapisano v včerajšnji izdaji L'Osservatoreja. Prispevek izpostavlja pevčevo mnogostranskost – Bowie je namreč za seboj zapustil ne le glasbeno, ampak tudi slikarsko, gledališko in igralsko dediščino.



Vatikanski časnik je eno izmed Bowiejevih pesmi, »Heroes«, označil kot »biser pop kulture«. Kljub številnim ekscesom je umetnik v javnosti do zadnjega utelešal osebno zmernost, je zapisano v prispevku o 69-letnem pevcu, ki je minulo nedeljo v New Yorku umrl za posledicami rakavega obolenja.

Velike pozornosti je bila minuli ponedeljek deležna izjava kardinala Ravasija iz rimske kurije. Ravasi je na družbenem omrežju Twitter »čivknil« eno izmed najbolj znanih besedil pokojnega: začetek pesmi »Space Oddity« iz leta 1969, ob tem tudi stavek »May God's love be with you« (»In naj Te spremlja Božja ljubezen«).

Ravasijev »čivk« je bil že do poldneva »začivkan« več kot petstokrat, ob čemer Cerkev do Bowieja nikoli ni imela prav dobrega odnosa. Leta 2013 si je pevec nakopal jezo ameriške lobistične organizacije Catholic League: v videu za pesem »The Next Day« je prikazan duhovnik v sumljivem nočnem klubu; pevec sam nastopa v vlogi Jezusa. »Biseksualni gospod« Bowie se je vrnil, »upajmo, da ne ostane predolgo«, je na svojem blogu takrat zapisal predsednik »Katoliške lige«, Bill Donohue. Omenjeni video je označil kot »eno samo svinjarijo«.

Malce bolj sproščen odziv je prišel s strani takratnega anglikanskega primasa Georga Careya: »Če je posnemanje najvišja oblika komplimenta, si kristjani ob tej uporabi verskih simbolov ne bi smeli povzročati prevelikih skrbi.« Šlo naj bi za zavestno Bowiejevo provokacijo. Ekscentrična oblačila, droge in razuzdan življenjski slog so zaznamovali predvsem zgodnja leta njegove kariere.

Toda Britanec, ki je bil znan tudi kot slikar in igralec, je redko provociral le zaradi provokacije same. Bowie je srkal vplive različnih kultur in umetniških slogov – od japonskega gledališča do transvestitske subkulture v New Yorku, od jazza in soula do elektronske glasbe. »Kameleon popa« se je vedno znova pojavljal v novih vlogah. Za najvplivnejšega velja Ziggy Stardust: dvospolna zvezda rock glasbe, ki mu spodleti lasten življenjski slog in potone v njegovem sporočilu o ljubezni in miru. Glasbeni poznavalci so v tem umetniškem liku zaznavali mesijanske poteze.

Ukvarjanje z verskimi temami je Bowieja zaposlovalo vse življenje. Rojen je bil leta 1947, v otroštvu ni bil deležen verske vzgoje, v mladih letih pa se je spogledoval z budizmom. Leta 2003 je pojasnil, da je »skorajda ateist«. V pogovoru za nemško revijo stern je dejal, da je vprašanje vere v Boga eno izmed njegovih osrednjih življenjskih vprašanj – vendar »problema« nikoli ni dokončno razrešil.

Če se je Bowie kot posameznik ukvarjal z vprašanjem vere, pa mu je kot umetniku ta v prvi vrsti služila kot navdih. Za vizuelno moč religij je imel posebej šibko točko, kot je večkrat dejal.

Njegovi oboževalci so Bowieju pripisovali malodane božje lastnosti, že dolgo preden se je v videu preoblekel v Jezusa. Njegova pesem »Space Oddity« je zaznamovala začetek iskanja nove resnice, je leta 2009 ob 40-letnici izida pesmi zapisal nemški Spiegel; to je »preprosta pesem za Boga, vendar velik korak za svet pop glasbe«. Drugi umetniki so izgubijo svoj žar, Bowie pa vedno znova »lebdi visoko nad bojnim poljem popa in rocka«.

Britanskega umetnika je odlikovala skromnost, ki je bila v luči takšnega uspeha vredna občudovanja: kot je nekoč pojasnil, se je vedno čudil, da ga ljudje z njegovimi izjavami jemljejo resno. Vendar kdor že za časa življenja velja za legendo, v pop kulturi po smrti postane nesmrten. Zato ne preseneča, da so nekateri Bowiejevi navedki precej povezani z duhovnostjo: »I don't know where I'm going from here, but I promise it won't be boring« (»Ne vem, kam bom odšel od tu, vendar obljubljam, da tam ne bo dolgčas«).

Vir: Kathpress
Foto: splet