Ta čas priprave pa traja od 17. do vključno 24. decembra, kar znaša osem dni in jih simbolično oz. liturgično imenujemo »novena« ali »devetdnevnica«. Če pa štejemo dneve po judovski navadi, to je, da se dan začne po sončnem zahodu, pa lahko s to pobožnostjo začnemo že 16. decembra zvečer, da tako zadostimo devetim dnem priprave.

Dr. Slavko Krajnc je profesor liturgike na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. FOTO: Osebni arhiv

Pomembnejše od števila dni priprave pa je priprava sama. Cerkev nam prihaja naproti z vabilom k molitvi večernic s posebnimi »o antifonami«, ki so vzkliki k Novorojenemu, ki prihaja, da nam prinese odrešenje. Te iste antifone so postale del tudi ljudske pobožnosti »devetdnevnice«, ki jo lahko obhajamo tako samostojno kot tudi vključeno v uvodni in sklepni obred svete maše.

Sedem klasičnih »O antifon« nas najprej s prvo besedo oz. črko »O« vabi k čudenju in začudenju nad Božjo ljubeznijo, ki se v prihajajočem Odrešeniku sklanja nad nas (Lk 2,18). S posebnimi imeni ali vzdevki antifone razlagajo, da se je že v Stari zavezi Božja Modrost razodela Mojzesu, Izraelovi hiši, narodom in ljudstvom, medtem ko se je na najodličnejši način razodela v Jezusu Kristusu, ki je »Modrost, ki je izšla iz ust Najvišjega«, »Gospod in voditelj«, »Jesejeva korenina«, »Ključ Davidov«, »Vzhajajoči, svit večne luči«, »Kralj« in »Emanuel«, »Bog z nami.«

Vsaka antifona se sklene s prošnjo:

1.- da bi nam Modrost s svojo milostjo odpirala pogled in srce v globine skrivnosti, ki jih v bogoslužju obhajamo,

2.- da bi nam bil Gospod voditelj v poslanstvu, ki nam je zaupano,

3.- da bi nam bil On, ki se imenuje Korenina Jesejeva, vedno vir in izvir vsega dobrega,

4.- da bi nam bil Ključ, ki odpira srce za vsakega, ki je v stiski,

5.- da bi nas On, ki je Svit večne luči, razsvetlil in obdal z žarom upanja,

6.- da bi nas On, ki je Kralj narodov, navdušil nad kraljevskim dostojanstvom in duhovništvom, ki smo ga prejeli pri svetem krstu,

7.- da bi nam bil On, ki se imenuje Emanuel, zmeraj »Bog z nami, naš kralj in naš rešitelj«, in

8.- da bi se zavedali, da želi On, ki je Sonce, ožáriti vsak dan našega življenja.

FOTO: Tatjana Splichal

Odprimo svoja srca in se prepustimo Luči

Če je bila do sedaj naša priprava polna nadomestkov iz plehkih »trgovinskih izložb«, vrh tega osredotočena in zreducirana na darila in v maškaradno smešno množico lučk, je sedaj zadnji čas:

• da odpremo naša srca Luči, ki čaka, da nas prepoji s toplino svojih žarkov,
• da se prepustimo tej Luči in preidemo od zgolj zunanjega praznovanja k notranjemu podoživljanju Njega, »ki je prišel, prihaja in bo prišel«, in
• da ga sprejmemo kot vodilo in smisel našega življenja, še posebej v skrivnosti naše revščine, bede ali stiske, ki nam jih narekuje vsakdanjik.

Naj nas ljudska pobožnost »osemdnevnice« ali »devetdnevnice« razveseli in razpoloži za tisto sveto čudenje in začudenje, ki nas bo vodilo v češčenje in bogoslužje.