Škof Jurij Bizjak: Božična zgodba ostaja skrivnost
Škof Jurij Bizjak: Božična zgodba ostaja skrivnost
Kako se spominjate otroških let?
Rojen sem kot prvi od štirih otrok leta 1947. Na otroška leta imam lepe spomine. Stregel sem, čim sem znal latinske molitve. Mama je bila zelo pobožna, tudi oče in smo živeli s cerkvenim letom.
Že od malega sem zelo rad poslušal zgodbe. Imeli smo majhno kmetijo, vedno pa smo potrebovali pomoč – kosce in grabljice. Oče je imel par volov in jim povrnil za njihovo delo. Pri skupnem obedu so pripovedovali stare zgodbe iz življenja, pa tudi izmišljene. Bilo je strašno zanimivo.
Kakšni so vaši spomini na advent in božič?
V adventnem času so bile zornice ob šestih zjutraj. Nismo stregli vsak dan, kadar se je dalo, pa smo radi šli in vsak dan nas je spremljala tudi mama. Spomnim se zlasti pesmi, tudi nekaj maše je bilo slovenske. In jaslic! Doma smo imeli štal'co, na mamino željo pa smo naredili votlino. Najlepše se mi je zdelo, ko sem naredil palme, kot sem videl v cerkvi. Odrezal sem bezgove palice in jih oblekel z laski od koruze, potem sem nabral praprot in...



