V nedeljo, 13. januarja, je bila v Ljubljani slovesna maša ob sklepu 32. božičnih dnevov Hrvaške katoliške misije v Ljubljani in Sloveniji.

V cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju so se spomnili tudi 51-letnice obhajanj mašnih daritev v hrvaškem jeziku v Ljubljani (prva je bila za božič leta 1969). Letos je mašo daroval krški škof Ivica Petanjak, ki je dejal, da so prišli v Slovenijo, da bi tu lažje našli delo in si zagotovili življenje in prihodnost. »Prišli ste iskat več svetlobe in upam, da ste jo našli. Če vam je ta dežela dala svetlobo, potem tudi vi bodite svetloba v njej. Bodite hvaležni za vse dobro, ki ga tu dobivate. Bodite pošteni, da vas Slovenci ne bi nagnali in bi vas radi imeli med seboj.«

Škof Anton Mahnič je bil svetloba in luč

Zaželel jim je, da nikoli ne pozabijo svojih korenin, domovine, od koder so prišli, svojih običajev, da se radi spominjajo svojih začetkov, ter da z ljubeznijo gradijo to deželo, ki je njihov drugi dom in domovina.


Voditelj Hrvaške katoliške misije v Sloveniji p. Marko Prpa.

Dejal je, da je tu, v Sloveniji, ob stoti obletnici smrti krškega škofa Antona Mahniča, ki je postal pomembna osebnost v prvi polovici 20. stoletja. Imajo ga za očeta hrvaškega katoliškega gibanja in katoliške akcije. Njegovi sodobniki so govorili, da jim je bil svetloba, luč, ki je gorela in jim kazala pot v življenje. »Biti svetloba in luč, ki gori. To kar gori, izgori, daje toploto, da se ob njej prijetno počutiš v družbi tega, ki je svetloba in luč. Tako so govorili sodobniki za škofa Mahniča.«

Zamisel za letno srečanje je vzklila leta 1986

Voditelj Hrvaške katoliške misije v Sloveniji p. Marko Prpa se je zahvalil Antonu Pustu, ki je zaslužen za začetek pred 51 leti. Dejal je, da je zamisel za letno srečanje vzklila leta 1986, temeljni namen pa je slaviti Gospoda, delati na reševanju duš in skrbeti za dobro naroda. Hkrati se želijo medsebojno prepoznavati kot hrvaški katoliki ter biti kot takšni prepoznani v okolju, kjer živijo in ne biti pozabljeni od domovinske Cerkve ter matične domovine.


Hrvaške vernike je pozdravil tudi nadškof Stanislav Zore.

Letos so se posebej spomnili stote obletnice smrti krškega škofa Antona Mahniča, Slovenca, doma s Krasa. Marko Prpa je omenil njegovo veliko zaslugo za ohranitev stare hrvaške pisave glagolice. Spomnil je, da se ga hrvaško zgodovinopisje spomni kot človeka, ki je veliko dal Sloveniji, a Hrvaški je dal vse. Prav tako je dejal, da zgodovinska pričevanja do nas prihajajo iz še veliko bolj oddaljenega časa. Tako je Konstantin Porfirogenet v desetem stoletju v delu De administrando imperio v grščini navedel zanimivo misel: »Dia pempomenom kai menom pros ton arhonta hrobatias kata filian!«

Hrvaške vernike je pozdravil tudi nadškof Stanislav Zore

Ob popisu prebivalstva iz leta 2002 je takrat v Sloveniji živelo okrog 35.000 Hrvatov, 54.000 oseb pa je (tudi) hrvaški jezik označilo kot materni jezik. Možnost za udeležbo pri nedeljskih mašah v hrvaškem jeziku imajo verniki v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in občasno tudi v Portorožu. Nekaj deset otrok obiskuje verouk v hrvaščini v Ljubljani pri frančiškanih na Tromostovju.


Slovesnost je vodil krški škof Ivica Petanjak. Foto: Ivan Rampre

Hrvaške vernike je pozdravil tudi nadškof Stanislav Zore. Pel je župnijski zbor iz Omišlja.

Fotografije Ivo Žajdela