Eno od največjih presenečenj, ki jih je Bog pripravil človeštvu, je bil način, kako je prišel med ljudi. Ne kot mogočen kralj, pač pa kot malo dete, rojeno v najbolj ubornih razmerah, ker njegovih staršev nihče ni hotel vzeti pod streho. V samem začetku življenja na zemlji je nakazal, da njegova pot ne bo pot moči, ampak pot ponižne in usmiljene ljubezni, ki vedno znova išče pot do človeka. Bog je nase vzel najbolj krhko obliko, podobo dojenčka, zato da je zaobjel tudi vso našo človeško krhkost in ranljivost.

O božični in božji krhkosti, ki odrešuje človeško krhkost ter ji daje nov smisel, smo se pogovarjali z Marijo Krebelj, posvečeno sestro v Skupnosti Emanuel, sicer pa profesorico slovenščine in teologije, ki poučuje mlade s čustveno-vedenjskimi motnjami v enem od slovenskih zavodov, in Draganom Adamom, letošnjim zlatomašnikom in duhovnim pomočnikom v župniji Planina pri Rakeku.

Krhkega Boga se ni treba bati

Marija Krebelj človeško...