Bogoslužje božičnega praznika je vabilo k veselju. »Ne bojte se, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus Gospod« (Lk 2,10–11), je rekel angel pastirjem.

Tudi mesijanski spev preroka Izaija naznanja osvoboditev iz sužnosti, od zunanjih in notranjih zatiralcev. Izraelsko ljudstvo je hodilo v temi, bivalo je v deželi smrtne sence in potem zagledalo veliko luč (prim. Iz 9,1–3).

Sprašujemo se, kje so znamenja Božje navzočnosti med nami danes in kje je še veselje. Ali v Cerkvi ne izgovarjamo le preveč lepih besed, medtem ko so življenje in dejstva drugačna? Kje so torej znamenja veselja ob božiču? Tega ni lahko razložiti. Skrivnost božičnega praznika je v umevanju, da se svet ni bistveno spremenil, kar zadeva zunanje dogodke: še vedno jočemo, zbolimo, se počutimo dobro ali slabo, se borimo, zmagujemo, izgubljamo, umiramo … Življenje gre naprej, kakor je šlo pred Jezusovim rojstvom. Kljub temu pa se za tistega, ki sprejme božično sporočilo, da se je rodil, da je prišel med nas Odrešenik sveta, življenje spremeni in dobi novo vsebino. Zgodi se isto kot pri matematiki: namesto negativnega predznaka damo pred število pozitiven predznak, namesto minusa damo plus. Število je videti nespremenjeno, v resnici pa se v celoti spremeni.

Ko Kristusa sprejmemo v svoje srce, Jezus spremeni naše življenje, zgodovino in večnost. Vse je novo, vse pridobi smisel, vsaka bolečina je napolnjena z upanjem, veselje postane sproščeno in umirjeno, vsako delo postane nekaj, kar prej ali slej rodi uspehe. Božič nas mora prevzeti na osebni, verski in družbeni ravni. Živeti je treba trezno in pravično, biti odprt za druge in skrbeti za oblikovanje svoje osebnosti. V tem smislu je božič zares vesel dogodek, kakor nam ga predstavljata Sveto pismo in bogoslužje božičnega praznika.

Vsem vam, dragi bratje in sestre, ki zajemate iz lepote in veselja božičnega praznovanja, še posebej našim družinam, bolnim, ostarelim in osamljenim ter našim rojakom po svetu, škofje želimo Kristusovega miru in poguma. Svoje voščilo izrekamo tudi pravoslavnim in evangeličanskim bratom ter vsem ljudem dobre volje. Naj nas beseda rešitve, izrečena v novorojenem Detetu, spremlja vsak trenutek našega življenja!