Papež Frančišek je v katehezi med današnjo splošno avdienco govoril o zadnjih dveh Božjih zapovedih: »Ne želi svojega bližnjega žene« in »Ne želi svojega bližnjega blaga«. Z njima je sklenjeno potovanje skozi Dekalog, ko se dotaknemo središča vsega, kar nam je s tem izročeno. Zadnji dve zapovedi sta na nek način povzetek vseh predhodnih, saj sta napotka »ne žęli žene in ne česar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu« sta že skrita v šesti in sedmi zapovedi o prešuštvovanju in kraji. Kaj je torej namen teh besed, se je vprašal sveti oče.

Deset zapovedi želi pokazati mejo, onkraj katere človek uničuje samega sebe in bližnjega, pa tudi svoj odnos z Bogom. Zadnji zapovedi v ospredje postavljata dejstvo, da imajo vsi prestopki skupno notranjo korenino: grešno poželenje. Jezus to jasno pove v evangeliju: »Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka« (Mr 7,21-23).

Deset zapovedi nam želi sneti krinko lastnega jaza in nam pokazati naše uboštvo, zavedanje, da se sami ne moremo osvoboditi, pač pa moramo na pomoč poklicati Boga, če želimo biti odrešeni.

Zaman mislimo, da lahko popravimo sami sebe brez daru Svetega Duha. Zaman je misliti, da lahko očistimo svoje srce z velikim naporom svoje lastne volje. Odpreti se moramo za odnos z Bogom v resnici in svobodi: »Samo tako lahko naš trud rodi sad.«

Naloga svetopisemske Postave ni slepiti človeka, da ga bo dobesedna pokorščina pripeljala do izumetničene in nedosegljive rešitve. Naloga Postave je pripeljati človeka do njegove resnice oziroma do njegovega uboštva, ki postane pristna in osebna odprtost za Božje usmiljenje, ki nas spreminja in obnavlja.

»Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo,« pravi Jezus (Mt 5,3). Res je, je pripomnil papež: »Blagor tistim, ki se ne slepijo s prepričanjem, da se lahko rešijo svoje šibkosti brez Božjega usmiljenja, ki edino lahko ozdravi srce. Blagor tistim, ki poznajo svoje slabe želje ter s skesanim in ponižanim srcem ne stojijo pred Bogom in pred ljudmi kot pravični, ampak kot grešniki. To so tisti, ki vedo, kako biti sočuten in usmiljen do drugih, saj to izkušajo tudi sami.«

Vir: kath.net / Radio Vatikan
Foto: splet (T.S.)