Na pokopališču podružnične (in pokopališke) cerkve sv. Kvirika župnije Sočerga so se v sredo, 19. julija, poslovili od pokojnega pisatelja Marjana Tomšiča. Pogreba so se udeležili številni pisatelji, igralci, režiserji in drugi kulturni ustvarjalci. Da je bil Marjan Tomšič »menih, samotar« je v nagovoru povedal Peter Kovačič Peršin, Božo Rustja, ki je vodil obred pogreba, pa je v nagovoru razkril veliko skrivnost, da je avtor knjige Pogovori, ki je leta 2015 izšla pri Mohorjevi družbi pod psevdonimom (Maryot Thomaasenn) prav Marjan Tomšič.

»S tvojim odhodom s tega sveta sem odvezan molčečnosti« 

»Dragi Marjan! V knjigi Zrno od frmentona si junakinji položil v usta besede: Smo od zemlje, ma smo anka od zvezd. Ti, Marjan, si bil od zemlje, ker si ljubil to zemljo, ma si bil tudi od zvezd, ker si kot pravi umetnik hrepenel po tistem, kar nas presega in kar ni vidno in ker si hrepenel po ljubezni. Ti si bil od zvezd. To sem tudi občutil, saj se z nobenim človekom v življenju nisem toliko pogovarjal o duhovnosti, kakor s teboj,« je dejal Rustja in nadaljeval, da je s Tomšičevim odhodom s tega sveta odvezan tudi molčečnosti, ki mu jo je pisatelj naložil za čas življenja.

Cerkev sv. Kvirika. FOTO: hribi.net

»Knjigo ti je narekoval Jezus …«

Pred leti je Tomšič uredniku Ognjišča Božu Rustji prinesel rokopis knjige o Jezusu, da bi jo prebral in vanjo napisal uvod. »Ti ga v knjigi imenuješ Ješua, kakor ga je klicala njegova mama v domačem jeziku. Knjiga je izšla pod psevdonimom. Razložil si, da to ni tvoja knjiga, ampak knjiga, ki ti jo je narekoval Jezusov duh in si jo moral napisati. Meni pa zabičal, da moram o avtorju molčati do konca tvojega življenja. Od knjige tudi nisi hotel vzeti honorarja, ampak si ga namenil otrokom v stiski. Ti, ki so že kot otrok doživel stisko, si hotel lajšati stisko današnjih otrok,« je povedal Rustja.

»Da, Kristus ti je bil blizu«

Da mu je bil Tomšič hvaležen za spremno besedo, sam pa je bil hvaležen pisatelju za zaupanje, je povedal Rustja. V spremni besedi je napisal, kot je povedal v nagovoru, da se je Tomšič s knjigo po Kristusu pridružil tistim velikim umetnikom, ki so se ukvarjali s temo Kristusa: »Da, Kristus ti je bil blizu. In ob tvojem slovesu, naj omenim, da je bil blizu tudi genialnemu pesniku Srečku Kosovelu, ki je napisal pretresljivo pesem, ki jo zlepa ne najdemo v nobeni antologiji - Poslednje obhajilo. V njej napove svojo tragično smrt, ko zapiše, da bo v trenutku, »ko bo razbit moj obraz// in moja roka brez moči in moje srce brez krvi …« … » (in) takrat prišel bo oteti// me iz trpljenja Beli Krist«. To bo umetnikovo »poslednje obhajilo«.

»Bodi zvezda za ljudi, ki so ponižani in razžaljeni«

Rustja je sklenil nagovor: »Ti, dragi Marjan, si že srečal tega 'belega Krista'. Da, belega, duhovnega Krista, Kristusa neizmerne ljubezni. In če si sedaj od zvezd, kakor si sam napisal, potem bodi ti zvezda »belega Krista«, zvezda, ki bo svetila otrokom, ki pogrešajo matere, kakor si jo pogrešal ti kot sirota. Bodi zvezda za ljudi, ki so ponižani in razžaljeni -in tudi ti si bil večkrat -, a zaradi »belega Krista« ne ponižujejo in žalijo naprej. Bodi zvezda umetnikom, ki iščejo lepoto in kakorkoli trpečim ljudem, ki iščejo ljubezen, ljubezen »belega Krista« za popotnico na tej zemlji.«