Beseda med nami: november-december

Urednik Franci Petrič tokrat uvodno misel posveti pomenu in vrednosti branja Svetega pisma. Zapiše besede sv. Hieronima, »da naj bi vsak kristjan tako ljubil Sveto pismo, ga toliko bral, premišljeval in v srcu ohranjal, da se bi njegovo srce spremenilo v veliko knjižnico Kristusovih misli«.

Novembrski esej z naslovom Pogovor z Bogom je preprost in govori o srečanju z njim v molitvi: kaj lahko storimo, da se mu približamo, in koliko lahko v našem življenju stori Bog, ko se nam bliža. Molitev je več kot pogovor z Bogom, je božja izmenjava med Njim in nami. »Preprosto si odpočijemo ob njem in se napolnjujemo z vsem, kar potrebujemo za izpolnjevanje njegove volje … v nebesih in na zemlji.«

Ali vidimo, kar vidi Bog? je tema adventnega eseja. Navezuje se na priljubljeno božično pesem z naslovom Slišiš, kar jaz slišim? Ko jo vsako leto decembra poslušamo, običajno pomislimo, da govori o tem, kar smo slišali, videli in kar vemo o dogodkih v noči, ko se je rodil Jezus. Toda to ni bil glavni namen Noela Regneyja (in žene Glorije), ki je napisal to pesem, ampak da se umirimo v adventnem času. Božične podobe jagenjčka, pastirčka in mogočnega kralja je uporabil v prošnji za mir.

V pričevanju svetosti z naslovom Apostol miru pa zvemo, kako je papež Janez XXIII. ves svet povabil k jaslicam. Na sveti večer leta 1902 je pri enaindvajsetih letih ravno opravil naporno leto vojaškega služenja v italijanski vojski, zdaj pa si je želel samo še moliti in se vrniti v ritem semeniškega življenja. Ko si je sebe predstavljal v Betlehemu, ga je prevzel občutek nevrednosti. »Ubog pastir sem,« je zapisal. »Samo napol podrt hlev imam, majhne jasli … slamice številnih pomanjkljivosti te bodo zbadale, da boš jokal – toda moj Gospod, kaj pričakuješ? Samo to imam.« To je bil začetek vseživljenjskega premišljevanja o Detetu Jezusu – premišljevanja, ki je spremenilo »malo«, kar je imel, in ga oblikovalo v priljubljenega voditelja vesoljne Cerkve.