V besedilih se Marušič osredotoča na protagoniste iz zasebnega (družinskega) in javnega življenja, ki so bili pomemben gradnik tako njegovih osebnih prijateljstev kot tudi sicer pomembni tvorci goriškega, primorskega in širše slovenskega kulturnega prostora.

Opazuje jih kot (mikro)zgodovinar, ki vestno beleži pomembne dogodke v stiku zasebnega z javnim.

Spomini tigrovca Alberta Rejca

Knjiga je vsebinsko zelo pestra in bogata stvarnih besedil, značilnih za zgodovinarje. Poglejmo si naslove.

Kako sem preživel prvo leto življenja

Moj oče

V coni A Julijske krajine

Na pogrebu Janka Premrla - Vojka

Kako je bilo v Solkanu, ko smo bili stari deset let

Zdravko Jelinčič, načrtovalec Nove Gorice

Goriški filatelistični spomini

Profesor Darij Bratoš

Petdesetletnica mature (1955–2005)

Dnevniški zapis z obiska pri dr. Ivu Juvančiču

Spomini tigrovca Alberta Rejca

Spomini o muzejih in »za v muzej«

Sporno ime neke novogoriške ulice

Erjavčeva ulica, »ulica zaslužnih« v Novi Gorici

Počastitve pesnika Alojza Gradnika

Postavitev kipa Ljubki Šorli v aleji kipov v Novi Gorici leta 2013. Foto: Ivo Žajdela

Pol stoletja sodelavec v primorskih koledarjih (1962–2012)

Retrospektiva Lojzeta Spacala v gradu Kromberk (1972)

Srečanja primorskih revij (1968–1971)

Pismo Francetu Bevku (Zakojca, 17. septembra 2017)

Dopisovanje z dr. Jožo Vilfanom

Andrej Pagon Ogarev. Ob stoletnici rojstva

Tolminka Marija Rutar

Milku Matičetovu ob osemdesetletnici

Pred devetdesetletnico rojstva Marijana Breclja

O slikarju Silvestru Komelu

Dnevnik s potovanja po Argentini

Zgodovinarka dr. Milica Kacin Wohinz

Domoljubni Tomaž Pavšič

O publicistu Marku Waltritschu

Pokojni Marko Vuk

Spomin na Sašo Vuga ob prvi obletnici smrti

Pol stoletja sodelavec v primorskih koledarjih (1962–2012)

O slovenskih Marušičih

Oto Luthar: Spomini kot zgodovina vsakdanjega življenja

Postavitev kipa Stanislavu Škrabcu v aleji kipov v Novi Gorici leta 2011. Foto: Ivo Žajdela

Zgodovinski spomin slovenskega Prekmurja

Založba ZRC je pod naslovom Zgodovinski spomin slovenskega Prekmurja izdala drugo izdajo polemike o knjigi Tiborja Zsige Muravidéktől Trianonig. Zgodovina iz spomina (2004)

Polemika o knjigi Tiborja Zsige, ki sta jo začela Marija Kozar in Vilko Novak, je zelo bogat zgodovinski vir o javnem dogajanju s preloma tisočletja v postsocialističnem in demokratično prebujenem prostoru med Muro in Rabo.

Kot pojasnjuje urednik knjige, so nov naslov Zgodovinski spomin slovenskega Prekmurja izbrali zaradi Vilka Novaka, ki je s svojimi deli in spomini bil zgodovina Prekmurja, vsebina in način razpravljanja različnih avtorjev pa je spomin in tudi opomin večkulturnemu Prekmurju.

S polemiko ob izdaji sporne knjige o trianonski meji v Prekmurju je želel Novak opozoriti na prelahkotno razpravljanje o vendstvu in na zanikanje, tudi zaničevanje slovenstva in slovenske prekmurske kulture.

Posebej ga je skrbelo za Porabce in njihovo slovensko kulturo. Njegov prvi odziv kot živega pričevalca krutega časa v prvi polovici 20. stoletja je bil zato zelo čustven, kasneje je polemiziral bolj vsebinsko.

Pisateljska vila na Tomšičevi v Ljubljani

V zbirki Umetnine v žepu je kot 21 knjiga izšlo delo Barbare Vodopivec Pisateljska vila na Tomšičevi v Ljubljani.

Dr. Barbara Vodopivec, sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, nas seznanja s pomembnim arhitekturnim spomenikom s konca 19. stoletja, ko se je Ljubljana razvijala v cvetoče poslovno središče, Kranjska stavbna družba pa je na obrobju stare Ljubljane za mestno elito gradila udobne vile z ograjenimi vrtovi.

Najprej sta v vili živeli rodbini Češko in Ebenspanger, takoj po drugi svetovni vojni pa so komunistični oblastniki vilo, tako kot mnoge druge, zločinsko »zaplenili«, šlo je za čisti »državni« terorizem.

Najprej sta se v njej naselila komunistična oblastnika Boris Kidrič in za njim Boris Ziherl.

Hiša Društva slovenskih književnikov. Foto: Ivo Žajdela

Hiša Društva slovenskih književnikov

Leta 1957 je vilo najelo Društvo slovenskih književnikov (kasneje Društvo slovenskih pisateljev), ki so je leta 1987 odkupilo.

Dogajanje v vili so najbolj zaznamovali prav pisatelji, ki se zbirajo v Društvu slovenskih pisateljev, Društvu slovenskih književnih prevajalcev, Slovenskem centru PEN, do nedavna pa je v okviru Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev v vili delovala tudi znamenita restavracija Pri Mikiju.

Še posebej se je vila na Tomšičevi 12 zapisala v slovensko zgodovino v osemdesetih letih, ko so si pisatelji zavzeto prizadevali za demokratizacijo družbe in osamosvojitev Slovenije.

Zbirka pesmi iz Loške doline

Pod naslovom Smo slišali ptičice peti je Urša Šivic zbrala pesmi iz Loške doline.

Fani Truden iz Starega trga pri Ložu je vneta zbiralka pesmi svoje okolice; pesmi se je naučila v otroštvu od svoje mame in v šoli, kasneje pa jih je slišala od sovaščank in sovaščanov, na prireditvah in na radiu.

Repertoar številnih in tematsko raznolikih pesmi, ki jih Fani Truden hrani v svojem spominu in jih zapoje tudi sama ali s svojimi Pevkami iz Loške doline, so zdaj zbrali in izdali v pesmarici.

Na eni strani pesmarica razkriva preteklo pesemsko dediščino Loške doline, na drugi strani pa utira pot, po kateri bi te pesmi v prihodnosti spet našle svoje mesto v skupnosti.

Nadzor migracij na Slovenskem od liberalizma do socializma (uredil Aleksej Kalc)