Drugi dan obiska v Turčiji je papež Frančišek preživel v Carigradu, kjer je dopoldne obiskal muzej Svete Sofije in mošejo sultana Ahmeda. Popoldne je v carigrajski baziliki Svetega Duha daroval sveto mašo. Ob papežu Frančišku je somaševalo okoli petdeset duhovnikov drugih obredov, povezanih s katoliško Cerkvijo, molitve pa so bile v več jezikih, med drugim tudi v armenskem, turškem in aramejskem. Pri bogoslužju so bili navzoči ekumenski patriarh Bartolomej, armenski patriarhalni vikar v Carigradu Aram Ateshian, sirsko pravoslavni metropolit v Carigradu Filuksinos Yusuf Cetin ter predstavniki nekaterih protestantskih skupnosti.

Papež Frančišek je v nagovoru spregovoril o Svetem Duhu, ki je »duša Cerkve, daje življenje, spodbuja različne karizme, ki bogatijo Božje ljudstvo, in predvsem ustvarja edinost med kristjani: iz mnogih naredi eno samo telo, Kristusovo telo.« Vse življenje in poslanstvo Cerkve sta odvisna od Svetega Duha, ki vse uresničuje, po papeževih besedah pa je tudi ista izpoved vere mogoča samo zato, ker nam jo prišepetava Sveti Duh.

Sveti Duh je tudi tisti, ki v Cerkvi prebuja različne karizme. Na prvi pogled se zdi, da to ustvarja nered, a v resnici pod njegovim vodstvom predstavlja neizmerno bogastvo, kajti »Sveti Duh je Duh edinosti«. V nas prebuja raznovrstnost in obenem naredi edinost. Če se pustimo voditi Duhu, bogastvo in raznolikost nikoli ne vodita v spor, kajti Duh nas spodbuja, da živimo »raznolikost v občestvu Cerkve«.

Sveti Duh usklajuje mnoštvo udov in karizem v Cerkvi. Poslal ga je Oče in ga še vedno pošilja, da bi »izvršil edinost med verniki, edinost v veri, edinost v ljubezni, edinost v notranji skladnosti«, je izpostavil papež. »Cerkev in Cerkve so poklicane, da se pustijo voditi Svetemu Duhu in da prevzamejo držo odprtosti, voljnosti in pokorščine.« Cerkev je zvesta Svetemu Duhu v takšni meri, v kakršni si ne domišlja, da ga lahko upravlja in kroti, zvesta pa je tudi, ko zavrne skušnjavo, da bi gledala samo sebe. »Mi kristjani pa postanemo pristni učenci misijonarji, če se nehamo braniti in se pustimo voditi Duhu. On je svežina, domišljija in novost«, je zatrdil papež.

Naša obramba se lahko kaže kot drža častihlepnosti in nečimrnosti, je ob koncu nagovora opozoril Frančišek. Ti obrambni mehanizmi nam preprečujejo, da bi zares razumeli druge osebe in se odprli za iskren dialog z njimi. Če se bomo na naši poti vere in bratskega življenja ponižno pustili voditi Gospodovemu Duhu, je prepričano zatrdil sveti oče, bomo presegali nerazumevanje, razdelitve in spore ter bomo verodostojno znamenje edinosti in miru.



Pozno popoldne pa je v cerkvi ekumenskega patriarhata, posvečeni svetemu Juriju, potekala ekumenska molitev. Ob branju odlomka osmega poglavja starozavezne knjige Zaharija so udeleženci molili za papeža, patriarha in edinost svete Božje Cerkve. Zbrane sta nagovorila ekumenski patriarh Bartolomej in papež Frančišek. Očenaš sta skupaj molila v latinščini, papež je v latinščini podelil tudi blagoslov, patriarh pa je to storil v grškem jeziku. Po molitvi sta se umaknila v prostore ekumenskega patriarhata in se zadržala v zasebnem pogovoru.

Papež Frančišek je med ekumensko molitvijo izrazil hvaležnost Bogu, da lahko moli skupaj z ekumenskim patriarhom, obenem pa tudi pričakovanje jutrišnjega dne, praznika sv. Andreja apostola, ki je zavetnik ekumenskega patriarhata. Kot je dejal, nam po besedah preroka Zaharije Gospod daje temelj, ki je trdna skala, na kateri lahko skupaj, z veseljem in upanjem stopamo po poti.

Papež se je patriarhu Bartolomeju zahvalil za njegov bratski sprejem in v nagovoru spregovoril o Andreju in Petru, bratih po krvi, ki ju je srečanje s Kristusom preoblikovalo v »brata po veri in ljubezni«.

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.
Foto: RV / Reuters / EPA