Leto 2018, v katero smo pravkar zakorakali, bo v marsičem odločilno za obstoj in konsolidacijo Evropske unije. Ali bomo šli v smer bolj enotne, močnejše in bolj učinkovite skupnosti evropskih narodov, ali pa bomo izbrali drugo pot, konfederacijo bolj samostojnih in neodvisnih evropskih držav? Prihodnje leto bo leto evropskih volitev, do takrat bo verjetno že bolj jasno, za kaj se bomo odločili.

Schumannov pogled na cerkev v Parizu in na podeželju, v kraju Scy-Chazelles blizu Me­tza, se mi zdi naravnost preroški. Brez duhovnih vrednot, brez duhovnosti Evrope ne bo več. Bo le še gospodarska, finančna in zgolj interesna evropska zveza. Ali v tem primeru ne bi bila boljša rešitev, da se Evropa preoblikuje v Združene države Evrope? Unija je zavezujoča, kliče po duši, po skupnem gledanju v isto smer, kliče po duhovni viziji, brez katere se ne da napredovati, kliče tudi po odgovorni solidarnosti.

Robert Schumann je danes kandidat za beatifikacijo. Kot kristjan je verjel v osebno odgovornost politikov. Njegova politika je bila pričevalna. Zanjo je živel, kot se živi za poslanstvo, z dušo in telesom. Pogled na cerkev mu je dajal moči, da je krepil vizijo sobivanja evropskih narodov. Začutil je dušo Evrope, črpal je iz njenih korenin.

Današnji evropski politiki, ki stanujejo v službenih stanovanjih, se redkokdaj peljejo z vlakom ali avtobusom, ampak se prevažajo v dragih službenih avtomobilih in udobnih letalih ter jim še na misel ne pride, da bi kdaj stopali ali vsaj prisedli drug k drugemu, da bi tako zmanjšali stroške, ne iščejo več krajev s pogledom na cerkev. Kmalu jim bo menda ljubši pogled na mošejo. Če bi bil sam politik in bi lahko izbiral stanovanje v kakšni evropski prestolnici, bi izbral sobo s pogledom na cerkveni zvonik, na sinagogo in na mošejo. Tak pogled bi krepil mojo duhovno vizijo po miroljubnem in dialoškem sobivanju vseh svetovnih religij. Marsikje po Evropi že obstajajo t. i. Abrahamove hiše, kjer se pri molitvi in pogovorih srečujejo kristjani, judje in muslimani. Ali Evropa ne bi mogla postati taka Abrahamova hiša? Imela bi širino, bolj izostren čut za lastno identiteto, za korenine, iz katerih je zrasla, boljši pogled v prihodnost, katere ne bo brez dialoga, odprtosti, miroljubnosti, medkulturnega in medverskega sožitja.

Celoten komentar si preberite v tiskani Družini.

Preberite tudi:
Ukoreninjeni v Evropski uniji
Globoko ukoreninjeni v Evropi