Po jutranjem srečanju v apostolski palači so se papež Leon XIV., kralj Karel III. in kraljica Camilla zbrali na ekumenski molitvi v Sikstinski kapeli, po navedbah vatikanskih medijev pa se jim je pridružil tudi nadškof Yorka Stephen Cottrell, primas Anglije in škof na drugem najvišjem položaju v Anglikanski Cerkvi.

Papež in nadškof sta vodila opoldansko molitev, ki je vključevala psalme in evangeljske odlomke. V Michelangelovi kapeli z znamenitimi freskami so se zbrali tudi številni ekumenski gostje, med njimi nadškof Westminstra in predsednik Katoliške škofovske konference Anglije in Walesa, kardinal Vincent Nichols, ter nadškof St. Andrewsa in Edinburgha, Leo Cushley, ki je zastopal škotski episkopat.

Sprejem v Vatikanu. FOTO: Vatican Media

Zgodovinski obisk

Današnji obisk je zaznamoval zgodovinski trenutek v anglikansko-katoliških odnosih, kakršnega v 500 letih ne pomnijo. Pot sta zaznamovali dve temi: krščanska edinost in skrb za okolje.

Ekumensko molitveno bogoslužje v latinskem in angleškem jeziku je utrdilo dobre odnose med Vatikanom in Združenim kraljestvom.

Obisk, ki je bil sprva predviden v letošnjem aprilu, je bil odpovedan zaradi slabega zdravja papeža Frančiška. Eden od njegovih ciljev je bil poudarek na skupni zavezanosti kralja Karla in argentinskega papeža skrbi za stvarstvo – deset let po objavi okoljske okrožnice Hvaljen, moj Gospod.

Ekumensko molitveno bogoslužje v latinskem in angleškem jeziku je utrdilo dobre odnose med Vatikanom in Združenim kraljestvom, z današnjim srečanjem pa se je izpolnila tudi želja kralja Karla, ki je kot posvetni vrhovni voditelj Anglikanske Cerkve že dolgo predan medverskemu sodelovanju.

V Sikstinski kapeli. FOTO: Vatican Media

Most med verama

Ekumenska narava obiska je bila očitna že ob uvodnem spevu današnjega molitvenega srečanja. Izvirno besedilo je napisal sv. Ambrož Milanski, cerkveni učitelj, prevedel pa ga je sv. Janez Henrik Newman, ki je bil polovico svojega življenja anglikanec, nato pa se je spreobrnil v katolištvo. Kralj Karel se je leta 2019 udeležil kanonizacijske slovesnosti angleškega teologa, ki ga bo papež Leon 1. novembra letos razglasil za cerkvenega učitelja.

Anglikansko in Katoliško Cerkev še vedno razdvajajo nekatera vprašanja, kot je recimo žensko duhovništvo.

Vzdušje občestvenosti se je nadaljevalo, ko so Sikstinsko kapelo napolnili glasovi laiškega zbora kapele sv. Jurija na gradu Windsor in otroškega zbora kraljeve kapele palače sv. Jakoba, združeni z zborom Sikstinske kapele. Britanski pevci so v Vatikan pripotovali na povabilo kralja Karla in kraljice Camille. Sklepni blagoslov sta skupaj podelila papež in anglikanski nadškof, kar je bil močan simbolni izraz volje po edinosti.

Anglikansko in Katoliško Cerkev namreč še vedno razdvajajo nekatera vprašanja, kot je recimo žensko duhovništvo. To je še toliko bolj aktualno po nedavnem imenovanju škofinje Sarah Mullally na položaj canterburyjskega nadškofa, ki je primas svetovne anglikanske skupnosti. Mullallyjeva uradno še ni bila umeščena, zato jo je danes nadomeščal nadškof Yorka.

Med ogledom kapele. FOTO: Vatican Media

Zasebna avdienca in obisk pri sv. Pavlu

Pred slovesnostjo v Sikstinski kapeli, zasebni kapeli papežev, je Leon XIV. kralja Karla in kraljico Camillo sprejel v zasebni avdienci. Po slovesnosti se je britanski monarh pogovarjal še z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Pietrom Parolinom, kraljica Camilla pa si je medtem ogledala Pavlinsko kapelo v neposredni bližini Sikstinske kapele.

Po srečanju v Vatikanu je kralj Karel sodeloval še na ekumenski slovesnosti v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja, kjer so ga kot častnega »kraljevega sobrata« sprejeli v bratovščino opatije sv. Pavla. Na ta način ohranjajo zgodovinske vezi med britansko krono in sosednjo benediktinsko opatijo, zgodovinsko pa je to primerljivo s francoskim predsednikom, ki je častni kanonik lateranske bazilike, papeževe škofovske cerkve.

Kraljica Camilla med ogledom apostolske palače. FOTO: Vatican Media

Nova naziva za papeža in kralja: Leon XIV. in Karel III. sta odslej brata

Papež in britanski monarh sta si torej med srečanjem podelila nova naziva: Leon XIV je po novem član papeške bratovščine kapele sv. Jurija na gradu Windsor, britanski monarh pa na svojem položaju posvetnega vrhovnega voditelja Anglikanske Cerkve »kraljevi sobrat« v papeški baziliki in opatiji sv. Pavla zunaj obzidja. Nova častna naziva naj bibila znamenje zbliževanja med Katoliško in Anglikansko Cerkvijo.

Kralj Karel je ob slovesni podelitvi naziva v baziliki sv. Pavla prejel tudi svoj sedež - lesen stol je okrašen s kraljevim grbom in bo v baziliki ostal za prihodnjo uporabo kralja in njegovih naslednikov. Pred slovesnostjo sta se Karel in Camilla v tihi molitvi ustavila pri grobu apostola Pavla.

Bazilika z zgodovinskim pomenom za dialog

Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja ima zgodovinski pomen za medverske odnose: leta 1966 sta se papež Pavel VI. in tedanji canterburyjski nadškof Michael Ramsey dogovorila, da bosta v baziliki prvič po reformaciji vzpostavila uradni dialog med anglikanci in katoličani.