63-letna »Dama« Sarah Mullally bo torej 106. predstavnica Anglikanske Cerkve na položaju canterburyjskega nadškofa, odkar je sv. Avguštin leta 597 iz Rima prišel v grofijo Kent na jugovzhodu Anglije, in bo v njeni skoraj 500-letni zgodovini prva ženska na tem položaju. Izvolitev Mullallyjeve naj bi uradno potrdili na slovesnosti v londonski stolnici sv. Pavla 28. januarja 2026, umestitev v canterburyjski stolnici pa je predvidena marca prihodnje leto.

Od glavne medicinske sestre do primasinje anglikancev

Sarah Mullally bo nasledila nadškofa Justina Welbyja, ki je s položaja odstopil pred enajstimi meseci, zaradi domnevnega prikrivanja v primeru spolnih zlorab, spominjajo pri vatikanskih medijih. Welby je naloge canterburyjskega nadškofa opravljal od leta 2013.

V Anglikanski Cerkvi so odločitev za imenovanje Mullallyjeve sprejeli po večmesečnem posvetovanju in molitvenem razločevanju, ki se je začelo v letošnjem februarju.

V objavi Anglikanske Cerkve je navedeno, da je »škofinja Sarah na položaju škofinje v Londonu od leta 2018 in je prav tako prva ženska v tej vlogi. Pred tem je bila škofinja Creditona v škofiji Exeter. Pred prejemom posvečenja leta 2001 je bila glavna medicinska sestra v sistemu državnega zdravstva za Anglijo, imenovana pri 37 letih, s čimer je bila najmlajša oseba na tem položaju. Pred tem je delovala kot medicinska sestra na oddelkih za bolnike z rakavimi obolenji. Skrb za bolnike je opisovala kot »priložnost za odražanje Božje ljubezni med ljudmi«.

Odločitev za imenovanje Mullallyjeve je bila sprejeta po večmesečnem posvetovanju in molitvenem razločevanju, ki se je začelo v letošnjem februarju.

Uradni portret Mullallyjeve iz leta 2019. FOTO: Roger Harris/Wikipedia

Nadškof Canterburyja

Kot še spominjajo pri vatikanskih medijih, je canterburyjski nadškof najvišji položaj v hierarhiji Anglikanske Cerkve. Njegova služba združuje več vlog: škof canterburyjske škofije, primas vse Anglije ter metropolit in primus inter pares (prvi med enakimi) med dostojanstveniki svetovne anglikanske skupnosti, ki vključuje okoli 85 milijonov članov v 165 državah. Škofinja Mullallyjeva je tudi članica zgornjega doma britanskega parlamenta ali Lordske zbornice, kjer je ena izmed 26 škofov, ki sestavljajo duhovno vejo zbornice (Lords Spiritual).

V odzivu na imenovanje je Mullallyjeva izjavila: »Ko se odzivam na Kristusov klic na nov položaj, to počnem v istem duhu služenja Bogu in drugim, ki me spodbuja, vse odkar sem kot najstnica prvič spoznala vero.«

Izrazila je željo, da bi »spodbudila Cerkev, naj še naprej raste v zaupanju v evangelij, naj govori o ljubezni, ki jo najdemo v Jezusu Kristusu, in naj ta oblikuje vsa naša dejanja«. Mullallyjeva je izrazila veselje, da bo »to pot vere delila z milijoni ljudi, ki služijo Bogu in svojim skupnostim v župnijah po vsej državi in po vsej svetovni anglikanski skupnosti.«

Predstavniki mednarodne mreže konservativnih Anglikanskih Cerkva zunaj Združenega kraljestva se bojijo, da bo izbor ženske na najvišji položaj še bolj razdelil že tako razdeljeno občestvo.

Delitve znotraj anglikanske skupnosti

Sarah Mullally, ki slovi kot »teološko precej liberalna«, kot je zapisal britanski The Guardian, bo na najvišjem položaju v Anglikanski Cerkvi »podedovala« številna deljena mnenja znotraj anglikanske skupnosti, predvsem razprave glede porok istospolnih partnerjev, pa tudi žensk na škofovskem položaju in obravnave primerov spolnih zlorab. Vprašanje ženskega duhovništva in škofovstva je pomembno zlasti med afriškimi predstavniki Anglikanske Cerkve.

Nekateri evangeličanski voditelji so njeno imenovanje kljub globokim teološkim razhajanjem sicer pozdravili, vendar ostajajo previdni: »Molimo, da bo škofinja Sarah z Božjo pomočjo ostala zvesta apostolski veri ter da bo pozvala Anglikansko Cerkev, naj se znova zaveže zgodovinskim naukom ter temeljnim delom anglikancev (Devetintridesetim členom vere in Splošnemu molitveniku, op. prev.), ki so ji bili zaupani.«

Po mnenju omenjene skupine cerkvenih voditeljev mora Anglikanska Cerkev »ustaviti svoje odmikanje od svetopisemskega razumevanja zakonske zveze in spolne etike«, ali pa bodo morali evangeličani »poiskati ločeno prihodnost«, poroča spletni portal Christianity Today. Kljub liberalnim pogledom Mullallyjevo v evangeličanskih cerkvenih krogih cenijo zaradi »velikodušnega angažiranja na številnih področjih in resničnega razumevanja različnih teoloških prepričanj«.

Predstavniki Gafcon, mednarodne mreže konservativnih Anglikanskih Cerkva zunaj Združenega kraljestva, pa so njeno imenovanje sprejeli »z veliko žalostjo«, saj menijo, da bo izbor škofinje na najvišji položaj »še bolj razdelil že tako razdeljeno občestvo«: ker vsi anglikanci po svetu ne priznavajo žensk na škofovskem položaju, Mullallyjeva po njihovem mnenju ne bo mogla delovati kot »središče enotnosti«, še bolj problematičen pa je po njihovih besedah »njen liberalni pristop do istospolnih partnerstev«. Anglikanska Cerkev se je, tako predstavniki Gafcon, »dejansko odpovedala delu anglikanskega občestva«.