S tem bi po njegovih besedah pridobili tako Evropska zveze kot območje Zahodnega Balkana, zato je predsednik republike pozval, »naj Zahodni Balkan ne postane zamrznjena priložnost za Evropsko zvezo«.

V uvodu v panel voditeljev na temo prihodnosti Evrope in širitve Evropske zveze je Pahor dejal, da je »tudi Zahodni Balkan del Evrope in bi moral biti del razprav o svoji prihodnosti«. Na panelu sicer sodelujejo voditelji Črne gore, Kosova, Albanije, Severne Makedonije ter Bosne in Hercegovine, predsednik Srbije pa je sodeloval na dopoldanskem panelu.

Širitev na Zahodni Balkan je tako v interesu Evropske zveze kot tudi držav Zahodnega Balkana. Za Evropsko zvezo mora širitev postati prednostna naloga, države Zahodnega Balkana pa morajo izpolniti svoje obveznosti. Na obeh straneh pa je treba storiti več, meni slovenski predsednik.

Tudi Zahodni Balkan je del Evrope in bi moral biti del razprav o svoji prihodnosti.

Pahor podpira predlog, da bi celotno območje čimprej postalo del Evropske zveze. Zavlačevanje tega procesa bi lahko imelo neslutene posledice, saj bi to oslabilo medsebojno zaupanje, upočasnilo reformne procese v kandidatkah, okrepilo vzpon nacionalizmov in odprlo prostor za interese tretjih držav.

Predsednik je zavrnil tudi ideje o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu. To po njegovem mnenju ne bi bilo možno na miren način, alternativa pa je po njegovih besedah le širitev Evropske zveze: »Zgolj hitra širitev lahko okrepi ozemeljsko celovitost držav Zahodnega Balkana in s tem varnost območja in celotne Evrope.«

Širitev bi morala biti tudi spodbuda za krepitev sodelovanja med državami na tem območju, ne pa za tekmovanje. V tem smislu je podprl pobudo Odprti Balkan, s katero dotične države krepijo sodelovanje. Pahor pobudo podpira, ker to krepi evropsko perspektivo držav. Če bi imeli alternativo, tega ne bi počel. Prepričan je, da »gre za eno redkih konstruktivnih pobud, kako nadaljevati sodelovanje«.

Zgolj hitra širitev Evropske zveze lahko okrepi ozemeljsko celovitost držav Zahodnega Balkana in s tem varnost območja in celotne Evrope.

Pahor je tudi opozoril, da zastoj v pogajalskem procesu Albanije in Severne Makedonije postaja moralno vprašanje. »Kaj je Severna Makedonija naredila za svojo evropsko perspektivo? Vse in še več. Kaj pa je dobila v zameno? Nič in še manj,« je dejal predsednik in opozoril, da to vprašanje načenja verodostojnost Evropske zveze.

Komentiral je tudi položaj Bosne in Hercegovine in državo označil za »poseben izziv«. Po njegovem mnenju bi moral Bruselj imeti »bolj političen pristop do te države in manj tehnicističnega«.

Predsednik Republike Slovenije je na koncu izrazil prepričanje, kako ima Evropska zveza dovolj zmogljivosti, da se ukvarja tudi s širitvijo, čeprav »ima na mizi že veliko drugih izzivov«. Zahodni Balkan namreč predstavlja tudi priložnost. »Ne bo enostavno, a mislim, da moramo dati vse od sebe za to,« je Pahor sklenil svoj nagovor udeležencem BSF na Bledu.